Služi Jehovu v skladu z njegovimi visokimi merili

 1. Kako so Jeruzalemčani v Zefanijevih dneh gledali na Jehovova merila?

»JEHOVA ne bo storil nič dobrega in nič slabega.« Tako so razmišljali Jeruzalemčani v Zefanijevih dneh. Po njihovem mnenju Jehova od njih ni pričakoval, da bi živeli po določenih merilih. Zefanija je zanje rekel, da ležijo »na svojih drožeh«. Droži so usedlina v vinu na dnu vinskega soda. S tem je hotel povedati, da so ti ljudje želeli še naprej uživati lagodno življenje in se niso menili za nobeno opozorilo glede tega, da bo Bog posegel v njihove zadeve. Toda Bog je tem Judom rekel, da bo »Jeruzalem skrbno preiskal s svetilkami in kaznoval« tiste, ki se ne menijo za njegova merila. Da, Jehova je tisti, ki postavlja merila, in mu ni vseeno, kako njegovi služabniki gledajo nanje. (Zefanija 1:12)

 2. Kako v okolju, v katerem živiš, večina gleda na merila?

² Tudi danes se mnogim upira misel, da bi morali živeti po kakršnih koli merilih. Morda si koga že slišal reči: »Delaj, kar te je volja!« Nekateri razmišljajo: »Če nimam dovolj denarja ali pa si ne morem privoščiti stvari, ki si jih želim, potem ni nič narobe, če uporabim načelo: Cilj opravičuje sredstva.« Taki se kaj malo menijo za Božje občutke in mišljenje oziroma za to, kaj morda On pričakuje od njih. Kaj pa ti? Ali si vesel, da nam je Stvarnik postavil merila?

3., 4. Kaj meniš, zakaj je dobro, da imamo merila?

³ Mnogi, ki ne želijo živeti po Božjih merilih, brez zadržkov sprejemajo človeška merila oziroma standarde na različnih področjih življenja. Za primer vzemimo pitno vodo. Večina držav upošteva postavljene standarde kakovosti za vodo. Kaj bi se zgodilo, če bi bili ti standardi prenizki? Voda bi lahko pri mnogih povzročila diarejo ali druge bolezni, še zlasti pri otrocih. Visoki standardi za pitno vodo so ti gotovo v korist. »Če ne bi bilo standardov, bi to kaj kmalu občutili,« so izjavili pri Mednarodni organizaciji za standardizacijo. »Velikokrat se niti ne zavedamo, kolikšna je njihova vloga pri povečevanju kakovosti, varnosti, zanesljivosti, učinkovitosti ter zamenljivosti (možnost, da neki izdelek zamenjamo s podobnim) – in vse to s čim manjšimi stroški.«

⁴ Če se torej strinjaš, da so merila oziroma standardi pomembni na različnih področjih življenja, ali ni potem razumno pričakovati, da bo tudi Bog postavil visoka merila za ljudi, ki nosijo njegovo ime? (Apostolska dela 15:14)

 5. Kako je Jehova po Amosu prikazal, da je pomembno ustrezati njegovim merilom?

⁵ Standardi so zelo pomembni pri gradnji hiše. Če kakšna stena ni popolnoma navpična, se lahko celotna zgradba nagne ali pa nastanejo med zidovi reže, zaradi česar v takšni hiši ni mogoče bivati. To je bila tema videnja, ki ga je imel prerok Amos v devetem stoletju pr. n. št. in se je nanašalo na razmere v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu. Prerok je videl Jehova, ki je stal na zidu in »v roki je imel svinčnico«. Jehova je rekel: »Glej, svinčnico nastavljam v sredo svojega ljudstva Izraela. Ne bom mu več oproščal.« (Amos 7:7, 8) Svinčnica je vrvica z utežjo in se uporablja za ugotavljanje, ali je stena zares navpična. Figurativni zid, na katerem je Amos videl stati Jehova, je bil sezidan »s svinčnico«. Ta zid je stal navpično oziroma pokončno. Izraelci v Amosovih dneh pa niso več ustrezali merilom za duhovno pokončnost – bili so kakor nagnjena stena, ki jo je bilo treba podreti, preden bi se zrušila cela hiša.

 6. a) Katera je ena od ključnih misli v knjigah 12 prerokov? b) Zakaj si lahko prepričan, da so Božja merila razumna?

⁶ Pri preučevanju knjig dvanajsterih prerokov boš znova in znova naletel na naslednjo misel – upoštevati Božja merila je zelo pomembno. V teh knjigah niso zapisane le obsodbe zoper ljudi, ki so odstopali od Božjih visokih meril. Jehova je pri preiskovanju svojega ljudstva včasih ugotovil, da je živelo po merilih, ki jih je postavil. To kaže, da so njegova merila razumna, da jim nepopolni ljudje lahko ustrezamo. Razmislimo o naslednjem.

 7. Kako nam Zaharija pomaga razumeti, da nepopolni ljudje lahko ustrezamo Jehovovim merilom?

⁷ Potem ko so Judje, ki so se vrnili iz pregnanstva, položili temelje za tempelj, se je gradnja postopoma ustavila. Zato je Bog poslal svoja preroka, Hagaja in Zaharija, da bi ljudstvo spodbudila, naj se zopet loti dela. Zaharija je v videnju, ki mu ga je dal Jehova, videl Zerubabela, deželnega upravitelja, da je imel, ko je na vrh templja postavil glavni vogelni kamen, v svoji roki »svinčnico«. Ta tempelj je bil zgrajen po Božjih merilih. (Zaharija 4:10) Toda bodi pozoren na zanimivo podrobnost glede dokončanega templja: »Videle ga bodo tudi sedmere Jehovove oči, ki preletavajo vso zemljo.« Bog je videl Zerubabela, da je na vrh templja postavil glavni vogelni kamen. Kot takšen, ki lahko vse vidi, pa je po natančnem pregledu tudi videl, da na novo zgrajeni tempelj ustreza njegovim merilom. To dobro kaže, da ljudje lahko zadostimo Jehovovim merilom, čeprav so visoka. Zerubabelu in ljudstvu je to s pomočjo Hagajevih in Zaharijevih spodbud uspelo. Podobno kot Zerubabel lahko tudi ti izpolniš Božja pričakovanja. Ali te to ne navdaja s pogumom?

8., 9. a) Zakaj ima Jehova pravico postavljati merila? b) Zakaj je Bog od Izraelcev upravičeno pričakoval, da bodo upoštevali njegove zapovedi?

⁸ Bog je naš stvarnik, zato nam ima pravico postavljati merila in pričakovati, da jih bomo upoštevali. (Razodetje 4:11) Ni mu treba, da nam vse natanko pojasnjuje, saj nam je dal dragocenega vodnika, vest. (Rimljanom 2:14, 15) Vendar je prvima dvema človekoma rekel, naj ne jesta »z drevesa spoznanja dobrega in slabega«, ki je predstavljalo pravico Boga, da postavlja merila za to, kaj je dobro in kaj slabo. Gotovo veš, kaj se je zatem zgodilo. (1. Mojzesova 2:17; 3:1–19) Napačno Adamovo odločitev je imel v mislih tudi Ozej, ko je napisal: »[Izraelci] so, kakor zemeljski človek, prestopili zavezo.« (Ozej 6:7) Tako je Ozej pokazal, da so Izraelci grešili povsem namerno.

⁹ Kaj je bil njihov greh? To, da so »prestopili [Postavino] zavezo«. Ko je Bog osvobodil svoje ljudstvo iz Egipta, je postal njihov lastnik in kot tak imel vso pravico, da jim postavlja merila. Izraelci so stopili v zavezo z Jehovom in se strinjali, da bodo živeli po njegovih merilih. (2. Mojzesova 24:3; Izaija 54:5; glej pdč. op. pri Pregovori 12:4.) Toda sčasoma se mnogi med njimi niso več menili za Postavo. Postali so krivi prelivanja krvi, umorov in nečistovanja. (Ozej 6:8–10)

10. Kako je Bog skušal pomagati tistim, ki niso živeli po njegovih merilih?

¹⁰ Jehova si je prizadeval pomagati svojemu posvečenemu ljudstvu tako, da je k njemu pošiljal preroke. Ozej, eden izmed njih, je svojo preroško knjigo sklenil takole: »Kdo je moder, da razume vse to? Kdo je preudaren, da to pozna? Kajti Jehovove poti so prave in pravični bodo hodili po njih, toda prestopniki se bodo na njih spotikali.« (Ozej 14:9) Na začetku 14. poglavja je prerok Izraelce spodbujal, naj se vrnejo k Jehovu. Nakazal je, da bodo modri razumeli, da je Jehova svojim služabnikom začrtal pravične poti, po katerih naj bi hodili. Kot posvečen Božji služabnik gotovo želiš tudi ti vztrajno hoditi po Jehovovih poteh.

11. Zakaj želiš izpolnjevati Božje zapovedi?

¹¹ Stavek iz Ozeja 14:9 pa usmeri našo pozornost tudi na pozitivne vidike tega, da hodimo po pravi poti. Če ustrezamo Božjim zahtevam, smo lahko zelo blagoslovljeni. Jehova nas je ustvaril, zato pozna naš ustroj. Od nas pričakuje samo to, kar je v naše dobro. Odnos med nami in Bogom lahko ponazorimo z avtomobilom in njegovim izdelovalcem. Izdelovalec ve, kako je avtomobil zasnovan in narejen. Ve, da mu mora njegov uporabnik redno menjavati olje. Kaj bi se zgodilo, če bi slednji to zahtevo prezrl, češ da avtomobil dobro teče? Motor bi se pokvaril in nehal delovati veliko prej kot sicer. Podobno je z nami, ljudmi. Naš Stvarnik nam je dal zapovedi, ki so v naše dobro. (Izaija 48:17, 18) Ko to razumemo, smo še bolj spodbujeni, da upoštevamo njegova merila, da izpolnjujemo njegove zapovedi. (Psalm 112:1)

12. Kako se nam krepi vez z Bogom, če hodimo v njegovem imenu?

¹² Največja nagrada za poslušnost Božjim zapovedim pa je trdna vez z Bogom. Ko živimo po teh merilih in vidimo, kako razumna in koristna so, še bolj vzljubimo njihovega Avtorja. Prerok Miha je to močno vez čudovito opisal z besedami: »Vsa ljudstva bodo hodila vsako v imenu svojega boga, mi pa bomo hodili v imenu Jehova, svojega Boga, na veke, da, vso večnost.« (Miha 4:5) Prav zares nam je v čast, da hodimo v imenu Jehova, branimo njegov sloves in da ga imamo za svojega vladarja! Povsem naravno je, da želimo posnemati njegove lastnosti. Zato naj si vsak med nami prizadeva krepiti svojo vez z Bogom. (Psalm 9:10)

13. Zakaj to, da se bojimo Božjega imena, ni nekaj negativnega ali slabega?

¹³ Za tiste, ki živijo po Jehovovih merilih in hodijo v njegovem imenu, Sveto pismo pravi, da se bojijo Božjega imena. Ta strah ni nekaj negativnega ali slabega. Jehova takim zagotavlja: »Vam, ki se bojite mojega imena, pa bo zasijalo sonce pravičnosti, in njegova krila bodo prinesla ozdravljenje. In boste šli ter poskakovali kakor pitana teleta.« (Malahija 4:2) Izkazalo se je, da je »sonce pravičnosti« iz te prerokbe Jezus Kristus. (Razodetje 1:16) Jezus že danes sije tako, da prinaša ljudem duhovno ozdravljenje, v prihodnosti pa jih bo ozdravil tudi dobesedno. Veselje ozdravljenih ljudi bo kakor veselje pitanih telet, ki takrat, ko jih iz staje izpustijo na svobodo, navdušeno in veselo poskakujejo naokrog. Ali nisi že v veliki meri okusil, kaj pomeni takšna svoboda? (Janez 8:32)

14., 15. Kako še ti lahko koristi to, da živiš po Jehovovih merilih?

¹⁴ To, da živiš po Božjih merilih, pa ti koristi še drugače. Uživaš lahko v boljših odnosih z drugimi. Habakuk je objavil gorje petim vrstam ljudi – proti pohlepnežem, tistim, ki se ženejo za nepošten dobiček, tistim, ki prelivajo kri, tistim, ki načrtujejo, kako bi zagrešili spolno nemoralo, in tistim, ki častijo malike. (Habakuk 2:6–19) Že samo dejstvo, da je Jehova objavil ta gorja, jasno kaže, da je postavil merila, kako naj bi človek živel. Toda ne spreglejmo: štiri od teh obsojanja vrednih dejanj so povezana s tem, kako ravnamo z bližnjimi. Če se trudimo gledati na stvari tako, kakor nanje gleda Bog, potem drugih ne bomo hoteli prizadeti. Tako bomo lahko z mnogimi v boljših odnosih.

¹⁵ Kot tretje pa nam Božja merila koristijo tudi tako, da prispevajo k srečnemu družinskemu življenju. Danes ljudje na razvezo pogosto gledajo kot na rešitev zakonskih težav. Toda Jehova je po preroku Malahiju rekel: »Sovražim razvezo.« (Malahija 2:16) Malahija 2:16 bomo sicer podrobneje obravnavali kasneje, vendar lahko sedaj iz te vrstice sklenemo, da je Bog modro postavil merila tudi za družino. Bolj ko jih člani družine upoštevajo, večji mir vlada v družini. (Efežanom 5:28, 33; 6:1–4) Res je, vsi smo nepopolni, zato bo kdaj pa kdaj vendarle prišlo do težav. Toda Tisti, »ki mu dolguje svoje ime vsaka družina v nebesih in na zemlji,« je v Ozejevi knjigi priskrbel nazoren pouk, ki kaže, kako je mogoče rešiti tudi skrajno hude zakonske težave. O tem bomo govorili v enem od naslednjih poglavij. (Efežanom 3:15) Sedaj pa poglejmo, kaj še vključuje ravnanje po Božjih merilih.

16. Kako je vrstica iz Amosa 5:15 povezana z Božjimi merili?

¹⁶ Prvi človek, Adam, se je nespametno odločil, čigava merila za to, kaj je dobro in kaj slabo, bo sprejel. Ali se bomo mi pametneje odločili? Amos nas je opozoril, naj pri tem ne bomo mlačni: »Sovražite húdo in ljubite dobro.« (Amos 5:15) William Rainey Harper, pokojni profesor semitskih jezikov in literature na Čikaški univerzi, je v zvezi s to vrstico pripomnil: »Merilo glede dobrega in hudega, ki ga je imel [Amos] v mislih, je soglasnost z Jahvejevo voljo.« To pomembno misel poudarjajo dvanajsteri preroki. Ali voljno sprejemamo Jehovova merila za to, kaj je dobro in kaj slabo? Ta visoka merila so razodeta v Bibliji, zreli in izkušeni kristjani, ki sestavljajo »zvestega in preudarnega sužnja«, pa nam jih pomagajo razumeti. (Matej 24:45–47)

17., 18. a) Zakaj je pomembno, da sovražimo hudo? b) S primerom pojasni, kako lahko razvijemo močno sovraštvo do hudega.

¹⁷ Če sovražimo hudo, nam bo to pomagalo, da ne bomo počeli stvari, s katerimi bi razžalostili Boga. Na primer, nekdo se morda zaveda nevarnosti gledanja pornografije po internetu in se ji skuša ogniti. Kaj pa glede pornografskih spletnih strani meni globoko v sebi oziroma »znotraj« sebe? (Efežanom 3:16) Če bo ubogal Božji nasvet iz Amosa 5:15, bo lažje razvil sovraštvo do hudega. Tako bo lahko v duhovnem boju zmagal.

¹⁸ Premisli še o naslednjem primeru. Ali si lahko zamisliš, da bi se klanjal malikom, ki so jih uporabljali pri kultu spolnosti? Verjetno se ti upira že sama misel na to, kajne? Toda Ozej je ljudi spomnil na to, da so se izraelski praočetje predajali spolni nemorali pred peorskim Baalom. (4. Mojzesova 25:1–3; Ozej 9:10) Očitno je ta dogodek omenil zato, ker je bilo čaščenje Baala eden večjih grehov desetrodovnega izraelskega naroda. (2. kraljev 17:16–18; Ozej 2:8, 13) Samo zamisli si naslednji odvratni prizor: Izraelci so se med spolnimi orgijami klanjali malikom. Če imamo v mislih, da je Bog takšno početje obsodil, nam to lahko pomaga, da se ne ujamemo v zanke, ki nam jih Satan nastavlja po internetu. Mnogi danes malikujejo lepe ženske in postavne moške iz sveta zabave. Mi pa tega ne počnemo, saj smo se iz opozoril prerokov naučili, da je takšno malikovanje napačno.

19. Kaj se lahko naučiš iz tega, kar je storil Jona, ko je bil v trebuhu velike ribe?

¹⁹ Ob tem, ko se kljub raznim skušnjavam in težavam trudiš živeti po Božjih visokih merilih, se lahko tu in tam počutiš povsem nesposobnega oziroma ne veš, kaj bi storil. Kako se lahko uspešno spoprimeš z resno težavo, če čutiš, da si psihično in čustveno povsem na tleh? (Pregovori 24:10) Pomaga ti lahko Jonov zgled. Jona je bil, kot to dobro vemo, nepopoln človek z napakami. Spomni se, kaj je storil, ko je bil v trebuhu velike ribe. Molil je k Jehovu. Premisli za trenutek o vsebini njegove molitve.

20. Kako se lahko pripraviš, da boš ravnal kakor Jona?

²⁰ Jona je v molitvi, ki jo je izrekel Bogu »iz trebuha šeóla«, uporabil veliko izrazov in besednih zvez iz psalmov. (Jona 2:2) Ko je bil obupan in je rotil Jehova za usmiljenje, se je spomnil Davidovih besed. Primerjaj na primer besede iz Jona 2:3, 5 s tistimi iz Psalma 69:1, 2.a Očitno je dobro poznal Davidove psalme, ki so mu bili takrat na voljo. Besede in izrazi navdihnjenih psalmov so kar privreli iz njega. Božjo navdihnjeno besedo je imel v svojem »srcu«. (Psalm 40:8) Morda se tudi sam spoprijemaš z razmerami, ki te čustveno izčrpavajo. Ali se lahko spomniš prikladnih misli iz Biblije? Zato se že sedaj čim bolj seznani z Božjo Besedo, saj ti bo to najverjetneje v veliko pomoč, da boš lahko v prihodnosti sprejemal odločitve in reševal težave v skladu z Božjimi merili.

21. Kaj moraš razvijati, če se želiš vedno oklepati Božjih meril?

²¹ To, da se spomniš tega, kar si bral v Božji Besedi, pa še ni dovolj, da bi se lahko vedno oklepal Jehovovih meril. Prerok Miha je pojasnil, kaj moraš še storiti, če želiš živeti po Božji Besedi: »Moder človek se bo bal tvojega imena.« (Miha 6:9) Kdor želi biti moder in v življenju uporabljati naučeno, mora razvijati strah do Božjega imena.

22., 23. a) Zakaj je Jehova k Judom poslal Hagaja? b) Zakaj si lahko prepričan, da ti bo uspelo upoštevati Božja merila?

²² Kako se lahko naučiš bati Božjega imena? Pri tem ti lahko pomaga Hagaj, ki je služil kot prerok po vrnitvi iz pregnanstva. V svoji zelo kratki knjigi, ki ima samo 38 vrstic, je ime Jehova zapisal kar 35-krat! Jehova je Hagaja poslal prerokovat leta 520 pr. n. št. To je bilo 16 let za tem, ko so v Jeruzalemu začeli graditi tempelj, vendar so opravili le malo dela. Božjemu ljudstvu je zaradi nasprotovanja sovražnikov upadel pogum. (Ezra 4:4, 5) Ljudje so menili, da še ni prišel čas, da bi ponovno zgradili tempelj. Jehova jih je posvaril: »Premislite v srcu o svojih poteh. [. . .] Zgradite hišo, ki mi bo v veselje in se bom z njo oslavil.« (Hagaj 1:2–8)

²³ Deželni upravitelj Zerubabel, veliki duhovnik Jozue in »vse preostalo ljudstvo so poslušali glas Jehova, svojega Boga [. . .]; in ljudstvo se je zbalo Jehova«. Bog se je na to odzval tako, da jim je sporočil: »Jaz sem z vami.« Kakšno zagotovilo! Ljudje so se s pomočjo Božjega duha »lotili dela« pri Jehovovi hiši. (Hagaj 1:12–14) Jude, ki so bili ob ves pogum, je sedaj zdrav strah pred tem, da bi razžalostili Boga, spodbudil, da so se kljub nasprotovanju lotili dela.

24., 25. S primeroma pojasni, kako bi lahko uporabil načela, o katerih smo govorili v tem poglavju.

²⁴ Kako pa je s teboj? Ali si takrat, ko ugotoviš, katera Božja merila bi moral upoštevati v določenih okoliščinah, dovolj pogumen in pokažeš, da se bojiš Jehova, ne pa človeka? Morda si mlada kristjanka in v službi delaš skupaj z moškim, ki nima enakih verskih načel kakor ti. Vendar je prijazen in zelo pozoren. Ali ti bo prišla na um svetopisemska vrstica, ki te bo spomnila na Jehovova merila in na to, kako nevarno bi jih bilo prezreti? Na primer Ozej 4:11, kjer je napisano svarilo »Nečistovanje, vino in mošt jemljejo pamet«? Ali te bo to, skupaj s strahom pred Bogom, spodbudilo, da se boš oklepala Božjih meril in zavrnila sodelavca, če bi te povabil na zabavo? Če bi sodelavec želel s teboj flirtati, ti bo strah pred tem, da bi razočarala svojega ljubečega Boga, pomagal, da boš kakor Jožef tudi ti tako rekoč zbežala. (1. Mojzesova 39:12; Jeremija 17:9)

²⁵ Vrnimo se spet k moškemu, ki se skuša upreti skušnjavi, da bi gledal pornografijo na internetu. Ali se bo spomnil besed iz Psalma 119:37, ki so bile del molitve k Bogu? Tam piše: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari!« Ali bo pomislil na Jezusove besede iz govora na gori »Vsak, ki gleda žensko, tako da do nje začuti strast, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo«? (Matej 5:28) Strah pred Jehovom in želja, da bi živel po njegovih merilih, bi morala spodbuditi kristjana, da zavrne vse, kar bi ga lahko pokvarilo. Vedno ko boš v skušnjavi, da bi razmišljal ali storil kaj, kar je v nasprotju z Božjimi merili, si prizadevaj še okrepiti strah, ki ga čutiš do Jehova. In nikar ne pozabi, da Jehovovo zagotovilo po Hagaju »Jaz sem z vami« velja tudi zate.

26. Kaj bomo obravnavali v nadaljevanju?

²⁶ Da, lahko ti uspe služiti Jehovu v skladu z njegovimi visokimi merili in imeti korist od tega. Med nadaljnjim pregledovanjem knjig dvanajsterih prerokov boš vse bolj razumel Božja merila oziroma kaj On pričakuje od vsakega izmed nas. Naslednji del te knjige bo obravnaval tri pomembna področja, za katera je Jehova postavil izjemna merila: vedenje, ravnanje z drugimi in družinsko življenje.