Jezusovo življenje in služba

Ponosni in ponižni

ZATEM ko je Jezus govoril o vrlinah Janeza Krstnika, je pozornost posvetil ponosnim, nestanovitnim judovskim sodobnikom, »Ta rod«, je dejal, »je podoben otrokom, ki posedajo po trgih in kličejo drug drugemu: ‘Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa se niste jokali.’«

Kaj je Jezus mislil s tem? Takole je pojasnil: »Prišel je namreč Janez; ki ni ne jedel ne pil, pa pravijo: ‘Hudega duha ima.’ Prišel je Sin človekov; ki je in pije, pa pravijo; ‘Poglej no, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.’«

Ljudem preprosto ne moreš ustreči. Nič jim ne ugaja. Janez je v skladu s pojasnilom angela, da »vina in opojne pijače ne bo pil«, kot nazirec živel strogo življenje v samozatajevanju. Kljub temu so ljudje govorili, da so ga obsedli demoni. Nasprotno pa je Jezus živel kot vsi drugi, torej ni bil asket, pa vendar so ga obtoževali razuzdanosti.

Kako težko je zadovoljiti ljudi! So kakor tovariši v igri, ki nočejo plesati, ko drugi igrajo na flavto, ali ki nočejo žalovati, kadar se jim tožijo njihovi tovariši. Ne glede na to je Jezus dejal: »Modrost se je potrdila v svojih delih.« Da, dokazi — dela — so nedvoumno pokazali, da so bile obtožbe proti Janezu in Jezusu lažne.

Zatem je Jezus grajal mesta Korazin, Betsaido in Kafarnavm, v katerih je naredil večino svojih mogočnih del. Če bi storil ta dela v feničanskih mestih, kot sta Tir in Sidon, je dejal Jezus, bi se bili ti mesti pokesali v raševini in pepelu. Zatem ko je Jezus obsodil Kafarnavm, ki mu je bil v času njegove službe očitno oporišče, je rekel: »Sodomski zemlji bo na sodni dan lažje kakor tebi.«

Kaj je Jezus mislil s tem? Očitno je s tem hotel pokazati, da bodo ponosni prebivalci Kafarnavma, ko bodo obujeni na dan sodbe, težje priznali svoje grehe in sprejeli Kristusa, kot pa obujeni prebivalci stare Sodome, ker se bo treba ponižno pokesati in se učiti pravičnosti.

Nato je Jezus javno slavil svojega nebeškega Očeta. K temu ga je spodbudilo to, da Bog zakriva dragocene duhovne resnice pred modrimi in izobraženimi, in jih odkriva ponižnim, tako rekoč nedoraslim.

Končno je izrekel Jezus prisrčno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki naporno delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in našli boste poživilo dušam svojim. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (NS)

Kakšno poživilo nudi Jezus? Ljudi je osvobajal okovov tradicij, ki so jih religiozni voditelji naprtili ljudstvu, takšna so na primer omejitvena pravila glede sabata. Razen tega jim je pokazal, kje lahko najdejo olajšanje tisti, ki trpijo pod težkimi bremeni, ki so jim jih naložile njihove vladajoče politične oblasti. Olajšanje lahko najdejo tudi tisti, ki jih teži breme grehov in muči vest. Takšnim potrtim je dal razumeti, kako lahko dobijo odpuščanje grehov in se zbližajo z Bogom, kar je dragocena stvar.

Prijeten jarem, ki ga je nudil Jezus, je popolna predanost Bogu, ki nam omogoča, da služimo našemu sočutnemu, usmiljenemu nebeškemu Očetu. Lahko breme, ki ga Jezus ponuja vsem, ki pridejo k njemu, je poslušnost do Božjih zahtev za dosego življenja, poslušnost do njegovih zapovedi, ki nikakor niso stiskajoče. Matej 11:16—30, (JP); Luka 1:15, (JP); 7:31—35; 1 Janezov 5:3.

◆ Zakaj je bila Jezusova generacija podobna otrokom?

◆ Zakaj bo Sodomi lažje kakor Kafarnavmu?

◆ V katerem pogledu so bili ljudje zatirani, in kakšno olajšanje je ponudil Jezus?