Gorje rodu, ki je nedovzeten za mogočna dela

Jezus Janeza Krstnika zelo spoštuje. Kako pa nanj gleda večina ljudi? »Ta rod,« reče Jezus, »[je] podoben otrokom, ki sedijo na trgih in svojim prijateljem kličejo: ‚Igrali smo vam na piščal, pa niste plesali; peli smo vam žalostinke, pa se niste tolkli po prsih od žalosti.‘« (Matej 11:16, 17)

Kaj hoče Jezus s tem reči? Takole pojasni: »Prišel [je] Janez, ki ni ne jedel ne pil, pa ljudje govorijo: ‚Demona ima.‘ In je prišel Sin človekov, ki je jedel in pil, pa ljudje govorijo: ‚Glejte! Požrešnež je in vdan pijači, prijatelj davkarjev in grešnikov.‘« (Matej 11:18, 19) Janez kot nazirec živi preprosto in ne pije vina, pa ta rod zanj pravi, da ima demona. (4. Mojzesova 6:2, 3; Luka 1:15) Jezus pa živi kot drugi ljudje. Zmerno je in pije, pa ga ta rod obtožuje, da v tem pretirava. Zdi se, da je ljudem nemogoče ustreči.

Jezus ta rod primerja z otroki na trgih, ki ne želijo plesati, ko drugi otroci igrajo na piščal, ali žalovati, ko drugi jokajo. »Vseeno pa se,« reče Jezus, »modrost izkazuje pravična po svojih delih.« (Matej 11:16, 19) Da, »dela« – namreč dokazi, ki sta jih priskrbela Janez in Jezus – dokazujejo, da so obtožbe proti njima lažne.

Potem ko Jezus označi ta rod za nedovzeten, posebej ostro pograja mesta Horazin, Betsajda in Kafarnaum, v katerih je storil mogočna dela. Če bi takšna dela naredil v feničanskih mestih Tir in Sidon, bi se pokesali, pravi Jezus. Celo v Kafarnaumu, v katerem je bil kar nekaj časa nastanjen, se mnogi za njegova dela niso zmenili. Jezus za to mesto pravi: »Na sodni dan bo lažje sódomski deželi kakor tebi.« (Matej 11:24)

Jezus nato izreče hvalo svojemu Očetu, saj ta dragocene duhovne resnice prikriva »modrim in razumnim«, razodeva pa jih preprostim, ki so podobni otročičem. (Matej 11:25) Vse takšne Jezus prijazno povabi: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Matej 11:28–30)

Kako Jezus ponuja poživitev? Verski voditelji ljudi obremenjujejo z zasužnjevalnimi izročili, kot so prestrogi predpisi o šabatu. Jezus pa jih poučuje resnico o Bogu, ki ni omadeževana s takšnimi izročili, in jih s tem poživi. Poleg tega kaže pot do olajšanja tistim, ki jih zatirajo vladajoče politične oblasti, in tistim, ki jih teži breme greha. Jezus ljudem odkrije, kako so jim lahko odpuščeni grehi in kako so lahko v miru z Bogom.

Vsi, ki sprejmejo Jezusov prijetni jarem, se lahko posvetijo Bogu in mu služijo kot svojemu sočutnemu in usmiljenemu nebeškemu Očetu. Služenje Bogu nikakor ni povezano s kakšnim težkim bremenom, saj Božje zapovedi sploh niso v breme. (1. Janezovo 5:3)