Prej citirano Jezusovo pojasnilo je del njegovega odgovora farizejem, ki so ga vprašali: »Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od svoje žene iz kakršnegakoli vzroka?« (Matej 19:3—6) Farizejem ni zadostoval njegov odgovor, zato so ga še vprašali: »Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« (JP) Jezus jim je odgovoril: »Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od vaših žen; od začetka pa ni bilo tako.« Nato je še dodal: »Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor ločeno vzame, prešuštvuje.« (Matej 19:7—9)

Ko sta prva človeka zgrešila, sta postala nepopolna, tako je bilo tudi z zakonsko ureditvijo. (Rimljanom 5:12) Ker človek ni bil več popoln, so sebičnost, lakomnost in samoljubnost pričeli bremeniti in spodkopavati medčloveške odnose. Na to se je nanašala Jezusova beseda »trdosrčnost«, zaradi tega je Mojzesov zakon uvedel razvezo. Toda Jezus je farizeje spomnil: »Od začetka pa ni bilo tako.« V današnjih nepopolnih razmerah bi se zakonci morali resno truditi premagovati vse težave in probleme, ne pa, da bi jim ti problemi bili dobrodošlo opravičilo za razvezo zakona. Vsekakor pa je Jezus opozoril, da obstaja izjema: prešuštvo. Zakonska nezvestoba je lahko razlog za razvezo.

Iz predhodnega smo lahko jasno spoznali, da Biblija ne pravi, da mora biti zakon ohranjen za vsako ceno in da razveza ni dovoljena iz nobenega razloga. Po drugi strani pa Biblija res pokaže, da je razveza upravičena samo v primeru »prešuštva«.

»Častit bodi zakon pri vseh«

Ali Biblija s tem, da navaja razlog za ločitev, spodbuja k ločitvi? Ali je zakon s tem dovoljenjem manj vreden in oropan časti? Ali pa Biblija, s tem ko navaja le en razlog za razvezo, samo po nepotrebnem obremenjuje poročene ljudi?

Ravno nasprotno. Biblija namreč pravi, da je zakon ena izmed najtesnejših in najzaupljivejših vezi, ki jih lahko skleneta dva človeka. »Zato zapusti mož očeta in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta eno meso,« glasi poročilo o prvem zakonu. (1. Mojzesova 2:24) Zakonci morajo svojo zvezo »enega mesa« varovati kot nekaj dragocenega. »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena,« svetuje Biblija. (Hebrejcem 13:4)

Že mnogokrat je bilo na različne načine poudarjeno, da srečen in trajen zakon ne temelji na zaljubljenosti, ampak na nesebičnosti. Ravno to poudarja tudi Biblija, ko pravi: »Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus cerkev [skupščino, NS] ... žena pa naj [globoko, NS] spoštuje moža.« (Efežanom 5:28—33, JP) Biblija tudi zelo odkrito svetuje: »Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu.« (1. Korinčanom 7:3—5, JP)

Če sta zakonca pripravljena poslušati ta moder nasvet, tedaj verjetno ne bosta nikoli imela tako slabega zakonskega življenja, da bi moral eden izmed njiju pričeti izvenzakonsko razmerje, s čimer bi uničil zvezo »enega mesa«. Tudi, če eden zakonski partner ne živi po biblijskih merilih, lahko verujoči zakonec zaupa, da je Božja pot vedno najboljša in lahko s tem prispeva k reševanju oziroma preprečevanju mnogih zakonskih problemov.