Kralj prijezdi v Jeruzalem na osličku

Naslednji dan, v nedeljo, 9. nisana, se Jezus s svojimi učenci iz Betanije odpravi proti Jeruzalemu. Ko se približujejo Betfagi, ki leži na Oljski gori, Jezus dvema učencema reče:

»Pojdita v vas, ki jo vidita pred seboj, in tam bosta takoj našla oslico privezano in ob njej oslička. Odvežita ju in privedita k meni. Če pa vama kdo kaj reče, recita: ‚Gospod ju potrebuje.‘ In pri priči ju bo poslal.« (Matej 21:2, 3)

Učenci ne uvidijo, da so ta Jezusova navodila povezana s svetopisemsko prerokbo. Toda kasneje doumejo, da se je s tem izpolnila Zaharijeva prerokba. Zaharija je to, kako bo Kralj, ki ga je obljubil Bog, prišel v Jeruzalem, takole napovedal: »Ponižen je in jezdi na oslu, na mladiču oslice.« (Zaharija 9:9)

Ko učenca prideta v Betfago ter odvezujeta oslico in njenega mladiča, ju ljudje, ki tam stojijo, vprašajo: »Zakaj odvezujeta oslička?« (Marko 11:5) Ko pa izvedo, da sta živali namenjeni za Gospoda, učencema dovolijo, da ju odpeljeta k Jezusu. Svoja vrhnja oblačila položita na oba, oslico in oslička, Jezus pa sede na oslička.

Jezus jezdi proti Jeruzalemu in množica postaja vse večja. Mnogi na pot polagajo svoja vrhnja oblačila. Drugi pa z dreves sekajo veje oziroma »ozelenele veje« nalomijo na poljih in jih položijo na pot ter vzklikajo: »Priskrbi rešitev, prosimo! Blagoslovljen tisti, ki prihaja v Jehovovem imenu! Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida!« (Marko 11:8–10) Farizeje, ki so med množico, te izjave razjezijo. Jezusu rečejo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« Jezus pa jim odvrne: »Povem vam, če bi ti molčali, bi vpilo kamenje.« (Luka 19:39, 40)

Ko Jezus gleda mesto Jeruzalem, se razjoka in reče: »Ko bi le ta dan sprevidelo to, kar prinaša mir . . . Toda zdaj je to tvojim očem skrito.« Jeruzalem bo plačal za svojo namerno neposlušnost. Jezus napove: »Tvoji sovražniki [bodo] okoli tebe zgradili utrdbo iz priostrenih kolov, te obkrožili in te stiskali z vseh strani. Tebe in tvoje otroke v tebi bodo treščili na tla. V tebi ne bodo pustili kamna na kamnu.« (Luka 19:42–44) Jezusove besede se uresničijo ob uničenju Jeruzalema leta 70 n. št.

Ko Jezus pride v Jeruzalem, se vse mesto vznemiri in se sprašuje: »Kdo je to?« Množice pa govorijo: »To je prerok Jezus iz Názareta v Galileji!« (Matej 21:10, 11) V tej množici so nekateri, ki so videli, da je Jezus obudil Lazarja, in o tem čudežu govorijo tudi drugim. Zato farizeji tarnajo, da ne morejo prav nič doseči. Med seboj govorijo: »Ves svet gre za njim.« (Janez 12:18, 19)

Jezus gre učit v tempelj. To običajno vedno stori, kadar obišče Jeruzalem. V templju ozdravi slepe in hrome. Ko višji duhovniki in pismouki vidijo, kaj dela, in slišijo dečke, ki v templju vzklikajo »Reši, prosimo, Davidovega sina!«, se razjezijo. Verski voditelji Jezusa vprašajo: »Ali slišiš, kaj govorijo?« Odvrne jim: »Ali niste nikoli brali ‚Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi priskrbel hvalo‘?« (Matej 21:15, 16)

Jezus se razgleduje po templju. Ker pa je že pozno, z apostoli odide. Preden se začne 10. nisan, se odpravi nazaj v Betanijo, in tam prenoči z nedelje na ponedeljek.