Ali izpolnjujete Božjo voljo

JEHOVOVI PRIČI sta v službi po hišah srečali duhovnika episkopalne cerkve. Bil je videti prijeten moški z brado, star okoli 60 let, oblečen pa v majico z vtisnjenim imenom svoje cerkve. V eni sapi je rekel: »Želim, da bi bili člani naše cerkve tako vneti za širjenje besede kakor vi, toda prosim vas, ne hodite več k meni.«

Mnogi ljudje občudujejo delo Jehovovih prič ter jih pohvalijo za njihovo vnemo in gorečnost. Prav nič pa jih ne zanima njihova dejavnost niti ne razmišljajo, da bi se jim pridružili. Takšno očitno protislovno stališče ni nič novega. To je opazil že Jezus, kar je poudaril v prispodobi, ki nas navaja na razmišljanje.

»Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu! On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre. In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel. Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo?« (Matevž 21:28-31)

Odgovor je jasen. Prav gotovo bi tudi mi odgovorili kakor množica, ki je poslušala Jezusa: »Prvi.« Več kot očitno je, da je Jezus s to prispodobo opozoril, kako pomembno je bilo izpolniti tisto, kar je želel oče. Čeprav je prvi sin rekel, da noče iti, je vseeno šel in bil za to pohvaljen. Enako pomembno pa je delati pravo delo. Prvi sin je delal v očetovem vinogradu; ni šel delat v svoj vinograd.

Kaj vse to pomeni za nas? Kaj zahteva Bog od današnjih častilcev? Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega življenja, kar nam bo pomagalo izpolnjevati voljo njegovega očeta? To so pomembna vprašanja in pravilni odgovori nanje pomenijo za nas večni blagor, saj »kdor . . . dela voljo Božjo, ostane vekomaj« (1. Janezov 2:17; Efežanom 5:17).

Kaj je »Božja volja«

V Comprehensive Concordance of the New World Translation of the Holy Scriptures (Obsežna konkordanca svetopisemskega prevoda Novi svet) je samostalnik »volja« naveden več kot osemdesetkrat. Od tega se približno v šestdesetih primerih (ali približno v 75 odstotkih vseh navedb) nanaša na Božjo voljo. Zveze, kot so »volja Božja«, »volja mojega Očeta« in »Božja volja«, se pojavljajo več kakor dvajsetkrat. Iz tega lahko spoznamo, da bi za nas morala biti Božja volja najpomembnejša. Tako bi moralo biti izpolnjevanje Božje volje glavna skrb v našem življenju.

V angleščini samostalnik »volja« pomeni ,hrepenenje, želja, trden sklep, tisto, po čemer kdo hrepeni, še posebno pa izbira ali trden sklep nekoga, ki ima oblast ali moč‘. Jehova, vrhovna avtoriteta, ima torej voljo, hrepenenje ali trden sklep. Kakšen? Sveto pismo nam pove, da med drugim »[Bog] hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice« (1. Timoteju 2:4). Jezus Kristus in zgodnji kristjani so si iz vsega srca prizadevali drugim prinesti točno spoznanje (Matevž 9:35; Dejanja apostolov 5:42; Filipljanom 2:19, 22).

Kdo pa danes izpolnjuje Božjo voljo? Koliko ljudi med skoraj dvema milijardama tistih, ki trdijo, da hodijo za Jezusom Kristusom, je podobnih prvemu sinu iz Jezusove prispodobe, ki je izpolnil očetovo voljo? Odgovora ni težko najti. Tisti, ki zares hodijo po stopinjah Jezusa Kristusa, bodo opravljali delo, za katero je on rekel, da ga bodo: »In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.« (Marko 13:10) Več kot štiri milijone in pol Jehovovih prič po svetu dejavno oznanjuje drugim dobro vest o Božjem kraljestvu ter jih uči in usmerja h kraljestvu kot edinem upanju za mir in varnost. Ali tudi vi kar največ sodelujete pri izpolnjevanju Božje volje? Ali kakor Jezus oznanjujete kraljestveno dobro vest (Dejanja apostolov 10:42; Hebrejcem 10:7)?

Najti veselje v izpolnjevanju Božje volje

Veselje je učiti se Očetovo voljo, a še večje veselje je druge učiti o Božji volji. Jezusa je veselilo učiti ljudi o njegovem Očetu. To je zanj bilo kakor hrana (Janez 4:34). Če bomo delali kakor Jezus, ki je oznanjeval in učil tisto, kar se je naučil in prejel od Očeta, bomo tudi mi uživali resnično srečo (Matevž 28:19, 20). Tako je kakor je Jezus obljubil: »Ako to veste, blagor vam, če to delate.« (Janez 13:17)

Ponazorimo: Neka mati, ki je pred kratkim ponovno pričela s polnočasno pionirsko službo, je povedala: »Tako spodbudno je videti kako biblijskemu učencu zažari obraz, ko mu različne biblijske resnice pridejo do srca! Kako vesela sem bila učenke, ki si je pred poukom izpisala vse biblijske stavke, med poukom pa si je delala zapiske, da je lahko potem odgovorila na vsa vprašanja za ponovitev.« Druga njena učenka je prišla v stik z resnico že v najstniških letih. Ko pa se je poročila ter se začela ubadati z osebnimi problemi, je želela najti Priče. Kako srečna je bila, ko jo je pionirka obiskala! Vsa navdušena je ponovno pričela preučevati Biblijo.

Ohraniti veselje v izpolnjevanju Božje volje

David, kralj staroveškega Izraela, se je vse svoje življenje trudil izpolnjevati Božjo voljo. Kljub mnogemu trpljenju in pritiskom, ki so prišli nadenj, je po navdihnjenju rekel: »Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« (Psalm 40:9, EI; 40:8, NW) Izpolnjevanje Jehovove volje je bilo del njega, globoko v njegovi notranjosti. To je torej skrivnost njegovega trajnega veselja v Jehovovi službi. Delati po Božji volji zanj ni bilo težko. Nasprotno, bilo mu je v veselje, to je delal iz srca. Čeprav je včasih grešil in bil slab, pa si je vse življenje prizadeval delati najboljše, služiti svojemu Bogu Jehovu.

Včasih morda naše veselje začne plahneti. Postanemo lahko izčrpani ali malodušni. Mogoče nas preganja preteklost in nas zaradi slabih dejanj, ki smo jih takrat zagrešili, vznemirja vest. Te občutke lahko pogosto premagamo s temeljitejšim preučevanjem Božje besede. Tako kakor David si lahko prizadevamo vtisniti Božji zakon v ,srce‘. Če si iz vse duše oziroma po svojih najboljših močeh prizadevamo izpolnjevati Božjo voljo, nas bo On, ker je zvest, ustrezno nagradil (Efežanom 6:6; Hebrejcem 6:10-12; 1. Petrov 4:19).

Zanimivo je, da se apostol Pavel v Listu Hebrejcem 10:5-7 sklicuje na Jezusa Kristusa, ko navaja Davidove besede iz Psalma 40:7-9 (EI; 40:6-8, NW). S tem je Pavel opozoril na to, kako blizu je bil Jezus svojemu Očetu. Hebrejska beseda za »voljo« izraža ,veselje, hrepenenje, naklonjenost ali všečnost‘. Glede na Kristusa bi se torej Psalm 40:9 (EI) lahko glasil takole: »Spolnjevati, kar ti je všeč, Bog moj, me veseli.«a Jezus je želel delati tisto, kar je bilo všeč njegovemu Očetu. Ni delal le tisto, kar se je od njega zahtevalo. Delal je, kar je Očetu bilo pri srcu in je v tem užival.

Vse Jezusovo življenje je bilo prežeto s poučevanjem drugih o tem, kaj je Božja volja in kaj morajo delati, da bi prejeli Božji blagoslov. Bil je polnočasni oznanjevalec in učitelj ter je v tem delu našel veliko veselje. Tudi mi bomo torej bolj veseli, če bomo več delali v službi Jehovu. Ali bi lahko bil tudi ti polnočasni oznanjevalec, da bi bilo tudi tvoje veselje obilno?

Veselje v izpolnjevanju Božje volje pa lahko ohranimo tudi tako, da imamo pogled vedno usmerjen naravnost v prihodnost. Jezus ga je imel. ,Za namenjeno mu veselje je pretrpel križ, ne meneč se za sramoto.‘ V veselje mu je bilo ostati zvest Bogu do konca in dobiti nagrado: kraljevati na Očetovi desnici (Hebrejcem 12:2).

Zamislite si, kakšno veselje čaka tiste, ki bodo še naprej izpolnjevali Božjo voljo. Videli bodo uničenje tistih, ki hočejo delati po svoji sebični volji, četudi to povzroči trpljenje tistim, ki si prizadevajo delati po Božji volji (2. Tesaloničanom 1:7, 8). Pomislite, kako veseli bodo naši dragi obujeni, ko se bodo lahko učili o Božji volji in jo izpolnjevali. Ali pa razmislite o Božjem namenu, da se zemljo obnovi v raj. In končno, predstavljajte si, kakšna svoboda bo, ko bo Satan, nasprotnik Jehovove volje, popolnoma uničen.

Če torej delamo po Božji volji, nam lahko to že zdaj prinese veliko veselja, v prihodnosti pa večno srečo. Vseeno kakšen bo odziv na oznanjevanju, posnemajmo Jezusov zgled tako, da z zadovoljstvom izpolnjujemo voljo njegovega Očeta.

[Podčrtne opombe]