8. poglavje

Deliti »radost« s »Knezom miru«

 1. a) Zakaj je mož potoval v tujino? b) Kaj vsebuje Jezusova prispodoba, čeprav ni bilo nič naravnost povedanega?

V JEZUSOVI prispodobi o talentih, lastnik osmih (srebrnih) talentov ni potoval v tujino samo zaradi ugodja ali zato, da bi si ogledoval znamenitosti. Za potovanje v tujino je imel pomemben razlog; želel si je pridobiti nekaj dragocenega. Kot pokaže prispodoba, je odpotoval na tuje, da bi si med »ostalimi stvarmi, (NS)« pridobil določeno »radost«. (Matej 25:21) Zato je moral dolgo potovati in potreboval je veliko časa, da bi prišel do tistega, ki bi mu lahko podelil to posebno radost.

 2. a) Kaj je predstavljalo potovanje bogatega moža v tujino v Jezusovem primeru in h komu je šel? b) S čim se je Gospodar vrnil?

² Bogati človek v prispodobi predstavlja Jezusa Kristusa; torej mož, ki za dlje časa potuje v tujino, uprispodablja Jezusa, ki odhaja k izvoru posebne radosti, o kateri je govoril. H komu je torej šel? V pismu Hebrejcem 12:2 se nam pojasni: »Uprimo oči v glavnega zastopnika in dopolnitelja naše vere, Jezusa. Za radost, ki mu je bila namenjena, je pretrpel mučilni kol, preziral sramoto in sedel na desno stran božjega prestola,« /NS/ Da, zares Bog Jehova je izvor te radosti ali veselja! K njemu je odšel Jezus, ko je svojim učencem na zemlji zaupal »talente«. Gospodar se je vrnil z »mnogimi stvarmi«, ki jih ni imel, ko je svojim trem hlapcem razdelil 8 (srebrnih) talentov, Ena prejšnjih prispodob, ki govori o »desetih mošnjah« še natančneje pove, da se je vrnil s »kraljevsko oblastjo, /EI/«. (Luka 19:12—15)

 3. Kdaj se je v prvem stoletju n. št. spolnila prerokba iz Zaharije 9:9?

³ Kot novo ustoličen, je kralj imel razlog za radost in prav tako tudi njegovi vdani podložniki. Spomnimo se dogodka, ko je Božji Sin jezdil v Jeruzalem, da bi spolnil prerokbo iz Zaharije 9:9. V zvezi z izpolnitvijo te prerokbe je zapisano: »Zelo veliko ljudi je pogrinjalo svoje plašče na pot, drugi pa so lomili veje z dreves in jih stlali po poti. Množice, ki so šle pred njim in za njim, pa so vzklikale: ‘Hozana (Daj rešitev) Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem (Jehovinem) imenu, Hozana na višavah!’ Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto zganilo in spraševalo: ‘Kdo je to?’« (Matej 21:4—10; JP; glej tudi Luka 19:36—38.)

 4. Zakaj je Jezus Kristus zatem, ko je bil ustoličen za kralja, imel posebno osnovo, da povabi svoje zveste »hlapce« v radostno stanje?

⁴ Če je to bil radosten dogodek tedaj, ko se je kot maziljenec z Jehovinim duhom za Kralja predstavil le prebivalcem Jeruzalema, koliko večja je bila radost, ko je bil v resnici ustoličen kot kralj, ob koncu časa poganov leta 1914? To je zanj bil najbolj radosten dogodek. Takrat je resnično doživel radost, kakršne ni doživel nikoli prej. Ob poravnavi računov je zato lahko dejal učencem, katere je presodil kot »dobre in zveste«: »V malem si bil zvest. Čez veliko te bom postavil. Pojdi v veselje svojega gospodarja.« (Matej 25:21, JP) Tu je bila tedaj nova radost, katere so bili lahko deležni ti priznani »hlapci«. Kolikšna nagrada!

 5. a) Kakšno je bilo stanje, ko je bil Pavel Kristusov ‘poslanec’? b) Po katerem razvoju stvari so danes člani maziljenega preostanka Kristusovi »poslanci«?

⁵ V letu 1919 so tudi maziljeni učenci vladajočega kralja Jezusa Kristusa postali priznani in tega so se brezmejno razveselili. 19. stoletij pred tem je apostol Pavel pisal svojim sovernikom o tem vzvišenem položaju: »Namesto Kristusa smo torej poslani, kakor da bi on opominjal po nas.« (2 Korinčanom 5:20) To je bilo napisano takrat, ko je Jezus bil le zakoniti dedič z izgledom, da prejme »nebeško kraljestvo«. (Matej 25:1) Zato je tedaj moral sesti Bogu ob desnico in počakati dan, ko bo slovesno ustoličen. Toda, sedaj od 1919. leta, so člani priznanega preostanka bili kot »poslanci«, katere je poslal Kralj. (Hebrejcem 10:12, 13) Na to dejstvo so še posebej usmerili pozornost Mednarodni raziskovalci Biblije v Cedar Pointu, Ohio, na kongresu leta 1922.

 6. Na kakšno vrsto dela so bili najprej usmerjeni povojni napori tistih, ki so prejeli »talente«?

⁶ V letu 1919 jim je bila zaupana ustrezna vrednost »talentov« vladajočega kralja Jezusa Kristusa. To je povečalo njihovo odgovornost vladajočemu kralju. Na začetku so bili njihovi povojni napori usmerjeni na delo »žetve«, zbiranja članov razreda »pšenice«. (Matej 13:24—30) Ker je Jezus dejal, da je žetev »zaključek sestava stvari«, je bilo povojno leto 1919 pravi čas, da se prične z žetvijo pšenici podobnih »sinov kraljestva«, zvestega maziljenega preostanka. (Matej 13:37—39).

 7. a) V kakšno časovno razdobje so vstopili žanjci skupaj s svojim Gospodarjem? b) V kakšno stanje je Jehova postavil žanjce in kakšno preroško izjavo so povzeli?

⁷ Čas žetve je za žanjce čas veselja, tako se tudi Gospodar žetve skupaj z njimi veseli tega dogodka. (Psalm 126:6) Ta čas žetve je s svojimi številnimi dokazi pokazoval, da je leta 1914 v nebesih bilo po Jezusu Kristusu vzpostavljeno Božje kraljestvo in da je Jehova obnovil pravični položaj svojega predanega naroda na zemlji. Kot razred je prevzel besede iz Izaije 61:10: »Veselil se bom, veselil v (Jehovi), raduje naj se duša moja v Bogu svojem. Kajti odel me je z obleko zveličanja, s plaščem pravičnosti me ogrnil.«

Zbiranje »velike množice«, ki je deležna »radosti«

 8. Kakšno nepričakovano radost je doživel maziljeni preostanek ob koncu zbiranja naslednikov kraljestva?

⁸ Člani maziljenega preostanka, ki so bili deležni »radosti« svojega Gospodarja, se niso zavedali, da bodo proti koncu zbiranja zadnjih naslednikov nebeškega kraljestva deležni še drugačnega veselja, nečesa, kar niso pričakovali. To je bilo zbiranje zemeljskega razreda, ki bo živel v raju na zemlji pod tisočletno vladavino Jezusa Kristusa. Koga drugega, če ne ljudi tega zemeljskega razreda, bi bilo treba povabiti na prvo predavanje o podatkih, ki veljajo za nje?

 9. Kdo je bil še posebej povabljen na kongres v Washingtonu leta 1935 in kakšna času primerna informacija jim je bila posredovana?

⁹ Na povabilo, objavljeno v Stražnem stolpua, se je odzvalo tisoče ljudi, ki so želeli priti v zaupen odnos z Jehovo in z ljudmi, ki nosijo njegovo ime in prišli so na splošni kongres Jehovinih prič v Washington, D. C. ki je potekal od 30. maja do 2. junija 1935. Na tem kongresu so izvedeli, da mora biti »velika množica« iz Razodetja 7:9—17 zemeljski razred.

10., 11. Kdo v nebesih se je tega še posebej veselil?

¹⁰ Kako zelo se je ob tem kongresu v Washingtonu moral veseliti Najvišji Bog, Jehova! Prav tako je to bila velika radost tudi za njegovega Sina kot dobrega pastirja, ki je sedaj pričel zbirati prve člane teh »drugih ovc« v »eno čredo«! (Janez 10:16)

¹¹ Simbolično rečeno, imajo člani maziljenega preostanka in rastoča »množica« »drugih ovc« vodstvo in pastirja, zato so združeni v miru in ljubezni. Srce njihovega »pastirja« je sedaj gotovo zelo veselo, ker ima sedaj, ko je blizu »zaključek sestava stvari« tako veliko »čredo«.

Poslanci »Kneza miru«

12., 13. a) Kdo je bil povabljen, da skupaj z maziljenim preostankom deli radost Gospodarja, ki se je vrnil, in iz kakšnega razloga? b) S kašnimi možnostmi »velika množica« »drugih ovc« služi interesom »Kneza miru«?

¹² Ovcam podobni ljudje, ki sestavljajo »veliko množico« so sedaj v veliki meri deležni radosti Gospodarja, Jezusa Kristusa. V glavnem je temu tako zaradi njihovega aktivnega sodelovanja pri delu pridobivanja tistih, ki bodo sestavljali »veliko množico«, katere število v Razodetju 7:9 ni določeno.

¹³ Delo zbiranja, v katerem sodelujejo »druge ovce«, je doseglo svetovne razsežnosti, preseglo je zmožnosti vse manjšega števila maziljencev. Zaradi tega je postalo vse bolj potrebno, da ima rastoče število »drugih ovc« še celo večji delež pri pridobivanju mnogih »drugih ovc« z zemeljskim upanjem. Na ta način »druge ovce« zvesto služijo kot zvesti poslanci »Kneza miru«. V Pregovorih 25:13 se dodaja: »Kakor snežno hladilo ob žetve času je zvest poslanec njemu, ki ga pošilja; kajti dušo gospodarja svojega oživlja.«

14. a) Kaj bodo podedovale simbolične ovce iz Jezusove prispodobe v Mateju 25:31—46? b) Kako je bilo za njih pripravljeno Kraljestvo »od začetka sveta«?

¹⁴ V prispodobi o ovcah in kozlih je kralj Jezus Kristus rekel simboličnim ovcam: »Pridite blagoslovljeni mojega Očeta. Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta. /JP/ (Matej 25:31—46) Oni bodo nasledili zemeljsko področje, nad katerim bo vladalo Kraljestvo v nebesih, v času Kristusove tisočletne vladavine. Vse od časa zvestega Abela, je Jehova pripravljal to Kraljestvo za življenje odkupljenega človeštva. (Luka 11:50, 51)

15., 16. a) Kakšen je kraljev »ponos«, ki ga je omenil Salomon, in ga ima danes Gospodar kljub temu, da vlada sredi svojih sovražnikov? b) Kaj so storili tisti, ki sestavljajo ta »ponos«?

¹⁵ Salamon, modri kralj starega Izraela je pisal: »Mnogoštevilnost ljudstva je ponos Kralja.« (Pregovori 14:28, EI) Današnji kraljevski Gospodar, Kristus Jezus, ki je službeno mnogo višji od zemeljskega kralja Salomona, ima tak »ponos«, »mnogoštevilčno ljudstvo«. Tako je že sedaj, še pred začetkom njegove tisočletne vladavine, da, sedaj, ko še vlada sredi svojih zemeljskih sovražnikov, katerim vlada nadčloveški nevidni kralj, satan, hudič. (Matej 4:8, 9; Luka 4:5, 6)

¹⁶ V današnjem času visokemu uradniku na položaju predstavlja »ponos« vse večje število »drugih ovc«, ki sestavljajo »veliko množico«. Navdušeno in složno kličejo: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu.« (Razodetje 7:9, 10, NS) Oni so se že rešili iz tega obsojenega sestava stvari, katerega »bog« je satan, hudič. (2 Korinčanom 4:4) Simbolično povedano, so že »oprali svoja oblačila ... v krvi Jagnjetovi« in jih pobelili, da bi se lahko pred Sodnikom Jehovo pojavili čisti. (Razodetje 7:14)

17. a) Kakšno rešitev še pričakuje »velika množica«? b) Kakšno prednost bodo uživali med tisočletno vladavino »Kneza miru«?

¹⁷ Kljub temu pa pričakujejo še rešitev za katero bo poskrbel Bog in jo bodo doživeli ob Jehovini končni zmagi, v »vojni velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu. Z veličastno zmago bo opravičil svojo vesoljno vrhovnost in oni bodo zemeljske priče, ker bodo v strašnem koncu tega pokvarjenega sveta ohranjeni pri življenju. (Razodetje 16:14; 2 Petrov 3:12) Kakšna dragocena prednost! Kolikšno radost bo tedaj delil »Knez miru« s preživelo »veliko množico« njegovih vdanih »drugih ovc«!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 71]

Srce Dobrega Pastirja mora sedaj biti radostno, ker ima toliko »drugih ovc«