Preživeti veliko stisko
»To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi« (RAZODETJE 7:14).
1. Kdo bo ob zemeljskem vstajenju pozdravil obujene?
ŠTEVILNI milijoni ljudi, ki bodo ob ‚vstajenju pravičnih in nepravičnih‘ obujeni, se ne bodo vrnili na prazno zemljo (Dejanja apostolov 24:15). Znašli se bodo v prekrasno spremenjenem okolju. Ugotovili bodo, da imajo pripravljena stanovanja, obleko in izobilje hrane. Kdo jim bo pripravil vse te stvari? Očitno bodo v novem svetu, preden se bo na zemlji začelo vstajenje, že živeli ljudje. Kateri? Biblija nakazuje, da bodo to preživelci prihajajoče velike stiske. Nauk, da bodo nekateri zvesti ljudje preživeli veliko stisko in jim nikoli ne bo treba umreti, je od vseh biblijskih naukov nedvomno eden najbolj zanimivih. To upanje je v Svetem pismu dobro izpričano.
Kakor v Noetovih dneh
2., 3. a) Kakšne podobnosti so med Noetovimi in našimi dnevi? b) Na kaj kaže preživetje Noeta in njegove družine v potopu?
2 V Matevževem evangeliju 24:37-39 je zapisano, da je Jezus Kristus Noetove dni primerjal s poslednjimi dnevi, v teh pa sedaj živimo mi. Rekel je: »Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega.«
3 Vesoljni potop je pogoltnil vse, ki se niso zmenili za Božje opozorilno sporočilo. Vendar potop ni odplavil Noeta in njegove družine; Jezus je dejal, da zato, ker ,so vstopili v barko‘. Bili so pobožno predani Jehovu, zato je poskrbel, da so bili obvarovani. Drugi Petrov list 2:5 in 9 omenja, da so Noe in njegova družina preživeli: »[Bog] je [. . .] ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih; Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave.« Jezus je naredil to primerjavo med Noetovimi dnevi in poslednjimi dnevi zato, da bi pokazal, da ljudje na splošno ne bodo poslušali Božjega opozorilnega sporočila. Vendar pa je s tem tudi potrdil, da so Noe in njegova družina ubogali Boga Jehova, vstopili v barko in preživeli vesoljni potop. Preživetje Noeta in njegove družine kaže na to, da bodo tudi Božji zvesti služabniki preživeli konec tega sveta.
Vzorec iz prvega stoletja
4. Kateri dogodki so v izpolnitev Jezusovih besed pripeljali do uničenja Jeruzalema 70. n. š.?
4 Jezus pa je govoril tudi o dogodkih, do katerih mora priti na koncu tega sveta. V Matevževem evangeliju 24:21, 22 beremo takole: »Tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« Te besede so se že enkrat izpolnile v prvem stoletju našega štetja. Jeruzalem je leta 66 n. š. oblegala rimska vojska pod Cestijem Galom. Ko so rimske čete že skoraj začele spodkopavati tempeljski zid, so se mnogi Judje bili pripravljeni vdati. Tedaj pa je Cestij Gal nepričakovano in navidezno brez vzroka odpoklical svoje čete. Kristjani pa so, ko so videli, da se Rimljani umikajo, naredili, kakor jim je Jezus pred mnogo leti rekel: »Kadar boste [. . .] videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto« (Lukež 21:20, 21). Pokristjanjeni Judje, izvoljenci, so nemudoma zapustili obsojeni Jeruzalem in se tako ognili strašnemu uničenju, ki je kmalu zadelo to mesto. Rimske legije so se namreč leta 70 n. š. vrnile pod poveljstvom vojskovodja Tita. Utaborile so se zunaj Jeruzalema, ga obkolile in uničile.
5. V katerem smislu je bila stiska nad Jeruzalemom 70. n. š. prikrajšana?
5 Judovski zgodovinar Jožef poroča, da je tedaj umrlo 1,100.000 Judov, 97.000 preživelih pa so odpeljali v ujetništvo. Ti preživeli Judje, ki niso bili kristjani, seveda niso bili »izvoljenci« iz Jezusove prerokbe. Jezus je upornemu judovskemu narodu rekel: »Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta. Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!« (Matevž 23:38, 39). Nikjer ne piše, da so Judje, ki so ostali v Jeruzalemu, v zadnjem trenutku sprejeli Jezusa kot Mesija in se pokristjanili, s tem pa sprejeli tudi Jehovovo naklonjenost. Vseeno pa je bila stiska, ki je 70. n. š. zadela Jeruzalem, skrajšana. V tem zadnjem pohodu rimska vojska mesta namreč ni dolgo oblegala. Zato so nekateri Judje preživeli, le da so bili potem kot sužnji razseljeni v različne dele rimskega cesarstva.
Velika množica preživelih
6., 7. a) Katero veliko religiozno mesto bo tudi uničeno in v kateri stiski brez primere? b) Kaj je Janez prerokoval o veliki stiski, ki prihaja na ta svet?
6 Čeprav je uničenje Jeruzalema v letu 70 n. š. zares prineslo ,veliko stisko‘ nad to religiozno mesto, pa bo glavna spolnitev Jezusovih besed šele uresničena. Večje religiozno mesto, Veliki Babilon, svetovno kraljestvo krive religije, bo zadela smrtna velika stiska. Takoj za tem pa bo stiska brez primere prišla še na drug del Satanove ureditve (Matevž 24:29, 30; Razodetje 18:21). O tej veliki stiski, ki bo zajela ves svet, je kakšnih 26 let po uničenju Jeruzalema pisal apostol Janez v Razodetju 7:9-14. Razkril je, da jo bo preživela velika množica ljudi.
7 Ti preživelci, imenovani »velika množica«, so prepoznavni po določenih odločilnih delih. V Razodetju 7:14 piše, da je eden izmed štiriindvajsetih starešin v nebesih Janezu povedal: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« Da, velika množica pozdravlja Jehova kot izvor njihove odrešitve. Veruje v Jezusovo prelito kri in je pravična pred svojim Stvarnikom in njegovim postavljenim kraljem, Jezusom Kristusom.
8. Kakšen dober odnos obstaja med ‚veliko množico‘ in preostankom Jezusovih maziljenih bratov?
8 Nebeški kralj Jezus Kristus danes dejavno vodi že skoraj pet milijonov članov velike množice. Podložni so Kristusu in tesno povezani z njegovimi maziljenimi brati, ki so še na zemlji. Jezus je glede ravnanja velike množice s temi maziljenci rekel: »Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni« (Matevž 25:40). Njihova nesebična pomoč Kristusovim maziljenim bratom je tisto, kar šteje kot dobro delo samemu Jezusu. Zaradi tega so v zaupnem odnosu z Jezusom Kristusom in Bogom Jehovom. Imajo prednost, da skupaj z maziljenim ostankom kot Božje priče nosijo Njegovo ime (Izaija 43:10, 11; Joel 2:31, 32).
Biti budni
9., 10. a) Kaj moramo delati, da bi bili pravični pred Sinom človekovim? b) Kako moramo ravnati, da bi »ostali budni«?
9 Velika množica mora pred Sinom človekovim biti neprenehoma pravična, to pa od nje zahteva, da je na preži, vse do konca. Jezus je to jasno povedal z besedami: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim« (Lukež 21:34-36).
10 Da bi lahko stopili pred Sina človekovega, nas mora ta priznavati. Ne bo pa nas priznal, če bomo dovolili, da vpliva na nas miselnost tega sveta. Svetno razmišljanje je zapeljivo in lahko človeka spelje, da se preveč vdaja telesnim užitkom ali pa se preobremeni s problemi, tako da delo v prid Kraljestva ni več na prvem mestu (Matevž 6:33). Zaradi tega pa lahko oseba duhovno oslabi in postane brezbrižna do dolžnosti, ki jih ima do Boga in drugih. Lahko postane nedejavna oziroma spravi v nevarnost svoje mesto v občini, ker hudo greši in se morda niti ne kesa. Vsak posameznik v veliki množici mora paziti nase. Ostati mora ločen od tega brezbožnega sveta in njegovih del (Janez 17:16).
11. Upoštevanje katerih svetopisemskih načel nam bo pomagalo preživeti Harmagedon?
11 Zato nam je Jehova vse, kar potrebujemo, priskrbel po svoji Besedi, svojem svetem duhu in svoji vidni organizaciji. To moramo popolnoma izrabiti. Moramo pa tudi moliti in ga ubogati, če si želimo njegovo milost. V prvi vrsti se moramo naučiti zelo sovražiti vse slabo. Psalmist pravi: »Ne posedam s krivičniki in z zvijačniki se ne shajam. Družbo hudobnežev sovražim in z brezbožneži ne zborujem. Ne ugrabi obenem z grešniki moje duše in mojega življenja s krvoloki« (Psalm 26:4, 5, 9, EI). V krščanski občini morajo tako mlajši kakor starejši omejiti druženje z ljudmi, ki niso predani Jehovu. Da bi nam Bog bil naklonjen, si moramo prizadevati, da smo krepostni in neomadeževani od sveta (Psalm 26:1-5; Jakob 1:27; 4:4). Tedaj bomo lahko prepričani, da nas Jehova v Harmagedonu ne bo skupaj z brezbožneži pahnil v smrt.
Nekateri ‚vekomaj ne bodo umrli‘
12., 13. a) Katere besede, ki jih Marta ni popolnoma razumela, je Jezus izrekel, predno je obudil Lazarja? b) Česa Jezus ni mislil, ko je dejal, da nekateri ‚vekomaj ne bodo umrli‘?
12 Pričakovanje, da boste preživeli konec te stvarnosti in nikoli umrli, je prav razburljivo. To nam je obljubil Jezus. Jezus je, tik preden je od mrtvih obudil prijatelja Lazarja, njegovi sestri Marti rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre; in vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj. Veruješ li to?« Marta je verjela v vstajenje mrtvih, vseeno pa ni razumela vsega, kar je Jezus rekel. (Janez 11:25, 26)
13 Jezus ni hotel reči, da bodo njegovi zvesti apostoli kar naprej živeli kot ljudje, da ne bodo nikoli umrli. Nasprotno, kasneje je nakazal, da bodo njegovi učenci umrli (Janez 21:16-23). Njihovo maziljenje s svetim duhom ob binkoštih 33. leta n. š. je v resnici pomenilo, da bodo morali umreti, da bi dobili svojo nebeško dediščino kot kralji in duhovniki (Razodetje 20:4, 6). Tako so sčasoma pomrli vsi kristjani prvega stoletja. Pa vendar je Jezus to rekel z določenim namenom. Njegove besede, da bodo ljudje živeli, ne da bi kdaj umrli, se bodo spolnile. Kako?
14., 15. a) Kako se bodo izpolnile Jezusove besede, da nekateri ‚vekomaj ne bodo umrli‘? b) Kakšno je stanje tega sveta, toda kakšno upanje imajo pravični?
14 V prvi vrsti tako, da zvesti maziljeni kristjani ne bodo nikoli okusili večne smrti (Razodetje 20:6). Poleg tega se Jezusove besede nanašajo tudi na določen čas, ko bo Bog posegel v človeške zadeve in odstranil z zemlje zlo, kakor je to storil v Noetovih dneh. Zvesti posamezniki, ki bodo v tistem času ravnali po Božji volji, ob Božjem sojenju ne bodo umrli. Namesto tega bodo kakor Noe in njegova družina imeli priložnost preživeti uničenje sveta. Takšno upanje je zanesljivo, saj temelji na biblijskih naukih in je ponazorjeno z zgledi. (Primerjajte Hebrejcem 6:19; 2. Petrov 2:4-9.) Izpolnitev biblijske prerokbe kaže, da bo sedanji svet, to je nepravična človeška skupnost, zelo kmalu končal v uničenju. Sedanje stanje je nepopravljivo, saj je svet zakrknjeno hudoben. Kar je Bog rekel o svetu v Noetovih dneh, velja tudi za svet, v katerem živimo danes. Srca velike večine človeštva so napolnjena s hudobijo, premišljajo pa ves čas le o hudobnosti. (1. Mojzesova 6:5)
15 Jehova je dovolil človeku, da več stoletij vlada zemlji brez božanskega vmešavanja. Toda ta čas se končuje. Jehova bo kmalu zbrisal z zemlje vse hudobne, točno tako, kakor pravi Biblija (Psalm 145:20; Pregovori 2:21, 22). Vendar pravičnih ne bo uničil, kakor bo hudobneže. Bog česa takega ni nikoli storil! (Primerjajte 1. Mojzesova 18:22, 23, 26.) Zakaj bi uničil ljudi, ki so se trudili, da bi mu zvesto služili in se ga bali? Edino logično je, da prav tako, kakor Noe in njegova družina niso bili uničeni, ko je tedanji hudobni svet doživel svoj katastrofalni konec, tudi Jehovovi zvesti častilci, ki bodo živeli, ko se bo začela velika stiska, ne bodo uničeni, ker jim bo Jehova naklonjen (1. Mojzesova 7:23). Bog jih bo varoval in preživeli bodo konec tega sveta.
16. Kakšne čudovite stvari se bodo zgodile v novem svetu in kaj bodo pomenile za preživelce?
16 In kaj bo potem? V novem svetu, ko bo začela Jezusova odkupna žrtev popolnoma veljati, bodo nad človeštvo privreli zdravilni blagoslovi. Biblija omenja simbolično »reko vode življenja, svetlo kakor kristal, izhajajočo iz prestola Božjega in Jagnjetovega. Sredi ulic njegovih ter na to in ono stran reke je drevo življenja, ki rodi sadov dvanajst, vsak mesec dajoč sad svoj, in listje drevesno je v ozdravljenje narodov« (Razodetje 22:1, 2). Kako čudovito je slišati, da to »ozdravljanje« zajema tudi zmago nad adamsko smrtjo! »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh« (Izaija 25:8). Tistim, ki bodo preživeli veliko stisko v novi svet, tako ne bo treba nikoli okusiti smrti!
Zanesljivo upanje
17. Kako zanesljivo je upanje, da bodo nekateri preživeli Harmagedon in ‚vekomaj ne bodo umrli‘?
17 Ali lahko povsem zaupamo temu presenetljivemu upanju? Popolnoma! Jezus je Marti dejal, da bo prišel čas, ko bodo ljudje živeli, ne da bi umrli (Janez 11:26). Poleg tega sedmo poglavje Razodetja, ki ga je Janez dobil od Jezusa, odkriva, da bo veliko stisko preživela velika množica. Ali lahko verjamemo Jezusu Kristusu in zgodovinskemu zapisu o potopu v Noetovih dneh? Nedvomno lahko! V Bibliji so še druga poročila o dogodkih, ko je Bog ohranil svoje služabnike pri življenju v obdobju sodbe in propada narodov. Ali naj mislimo, da bo v tem času konca storil kaj manj? Ali je Stvarniku kaj nemogoče (primerjajte Matevž 19:26)?
18. Kako nam je lahko zagotovljeno življenje v Jehovovem pravičnem novem svetu?
18 Če sedaj Jehovu zvesto služimo, nam je zagotovljeno večno življenje v njegovem novem svetu. Številni milijoni bodo življenje v tem novem svetu dobili z vstajenjem od mrtvih. Danes ima Jehovov milijonski narod — da, velika množica ljudi, katere število nihče ne more določiti ali omejiti — enkratno priložnost, da preživi veliko stisko. In nikoli jim ne bo treba umreti.
Razložite, prosimo
◻ Kako je bilo v Noetovih dneh nakazano preživetje Harmagedona?
◻ Kaj moramo delati, da bi lahko stali, ko bo Jezus izvrševal Jehovove sodbe?
◻ Zakaj lahko rečemo, da preživelim v Harmagedonu ne bo treba ‚vekomaj umreti‘?
[Slika na strani 15]
Kristjani so ubežali jeruzalemski stiski