Tako je Pilat, po njihovih zahtevah in z večjo željo, da jim ustreže, kot pa da stori kar je prav, izpusti ljudstvu Baraba. Pripeljal pa jim je Jezusa in ga dal sleči in nato bičati. To ni bilo običajno bičanje. The Journal of the American Medical Association (Revija ameriškega zdravstvenega združenja) opisuje rimski način bičanja:

”Običajna priprava je bil kratek bič (flagellum) z več posameznimi ali prepletenimi ozkimi usnjenimi jermeni različnih dolžin. Na njih so bile v presledkih nameščene majhne železne kroglice ali ostri delci ovčjih kosti. Ko so rimski vojaki večkrat s polno močjo udarili žrtev po hrbtu, so železne kroglice povzročile globoke rane, usnjeni jermeni in ovčje kosti pa so presekali kožo in podkožno tkivo. Če se je šibanje nadaljevalo, so se rane razširile na spodaj ležeče skeletne mišice, nastala je živa rana razbrazdanega krvavečega mesa.“

Čeprav v ranah in izmučen, je tu stal najpomembnejši lik v vsej zgodovini, resnično največji človek, kar jih je kdaj živelo! Da, Jezus je pokazal tiho dostojanstvo in mirnost, kar je razodevalo veličino, ki jo je moral priznati celo Pilat, kar se je videlo iz njegovih besed, ki so odražale spoštovanje in hkrati usmiljenje. Janez 18:39–19:5; Matej 27:15-17, 20-30; Marko 15:6-19; Luka 23:18-25