»Bralec naj uporabi sprevidevnost«

»Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, [. . .] da stoji na svetem kraju [. . .], tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore.« (MATEVŽ 24:15, 16)

 1. Kakšen je bil odziv na Jezusovo svarilo, zapisano v Lukeževem evangeliju 19:43, 44?

KADAR nas opozorijo na kako bližajočo se nesrečo, se ji lahko ognemo. (Pregovori 22:3) Tako si sedaj zamislite položaj kristjanov v Jeruzalemu po napadu Rimljanov leta 66 n. š. Jezus je opozoril, da bo mesto obkoljeno in uničeno. (Lukež 19:43, 44) Večina Judov se za svarilo ni zmenila, Jezusovi učenci pa so ga upoštevali. Zato so bili leta 70 n. š., ko je mesto doletela nesreča, rešeni.

2., 3. Zakaj bi nas morala zanimati Jezusova prerokba iz Matevževega evangelija 24:15–21?

² Jezus je v prerokbi, ki se tiče tudi nas danes, opisal vseskupno znamenje, v katerem je zajel vojne, lakote, potrese, kuge in preganjanje kristjanov, ki bodo oznanjevali o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:4–14; Lukež 21:10–19) Svojim učencem je razkril tudi razpoznavno znamenje, po katerem bodo vedeli, da je konec blizu – ,gnusobo razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘. (Matevž 24:15, poudarili mi.) Zato ponovno preiščimo te pomenljive besede in ugotovimo, kako lahko vplivajo na naše življenje sedaj in v prihodnosti.

³ Jezus je po opisu znamenja rekel: »Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, ki jo je napovedal prorok Daniel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razume! [bralec naj uporabi sprevidevnost, NW]), tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore; kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto. Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta.« (Matevž 24:15–21)

 4. Kaj kaže, da so se besede iz Matevževega evangelija 24:15 izpolnile v prvem stoletju?

⁴ Iz Markovega in Lukeževega poročila izvemo še nekaj drugih podrobnosti. Kjer Matevž uporabi zvezo »stoji na svetem kraju«, je v Markovem evangeliju 13:14 rabljena zveza »stoji, kjer ne bi smela«. Lukež pa v 21. poglavju v 20. vrstici dodaja naslednje Jezusove besede: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.« To nam pomaga razumeti, da se je prerokba prvič izpolnila leta 66 n. š., ko so Rimljani napadli Jeruzalem in njegov tempelj, ki je bil Judom še vedno svet, Jehovu pa ne več. Popolno uničenje je sledilo leta 70 n. š., ko so Rimljani uničili tako mesto kot tempelj. Kaj je bila takrat ,gnusoba‘? In kako je ,stala na svetem kraju‘? Z odgovori na ti vprašanji bomo laže razjasnili novodobno izpolnitev prerokbe.

5., 6. a) Zakaj bralci Danielovega 9. poglavja potrebujejo sprevidevnost? b) Kako se je izpolnila Jezusova prerokba glede ,gnusobe‘?

⁵ Jezus je svoje bralce spodbudil, naj uporabijo sprevidevnost. Kaj pa naj bi ti brali? Verjetno Danielovo 9. poglavje. V njem je zapisana prerokba, ki nakazuje, kdaj se bo pojavil Mesija, in napoveduje, da bo po treh letih in pol »iztrebljen«. Prerokba se glasi: »Na perutih gnusob pride pustošnik; in do pokončanja, trdno določenega, se izlije jeza nad pustošnika.« (Daniel 9:26, 27, poudarili mi; glej tudi Daniel 11:31; 12:⁠11.)

⁶ Judje so menili, da se to nanaša na oskrunjenje templja, ki ga je kakih 200 let prej zagrešil Antioh IV. Toda Jezus je pokazal drugače. K sprevidevnosti je spodbudil zato, ker naj bi se ,gnusoba‘ pojavila šele kasneje in stala na »svetem kraju«. Očitno je, da je Jezus tu govoril o rimski vojski, ki je leta 66 n. š. prišla z razpoznavnimi prapori. Takšne zastave, ki so jih že dolgo uporabljali, so bile pravzaprav maliki in so se Judom gnusile.a In kdaj je rimska vojska ,stala na svetem kraju‘? To se je zgodilo, ko je pod okriljem svojih praporov napadla Jeruzalem in njegov tempelj, ki so ga Judje imeli za svetega. Rimljani so celo začeli spodkopavati obzidje na področju templja. To, kar je bilo že dolgo gnusoba, je sedaj res stalo na svetem kraju! (Izaija 52:1; Matevž 4:5; 27:53; Dejanja 6:⁠13)

Sodobna ,gnusoba‘

 7. Katera Jezusova prerokba se izpolnjuje v našem času?

⁷ Vse od prve svetovne vojne naprej lahko opazujemo večjo izpolnitev Jezusovega znamenja iz 24. poglavja Matevževega evangelija. Spomnite se Jezusovih besed: »Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, [. . .] da stoji na svetem kraju [. . .], tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore.« (Matevž 24:15, 16) Tudi ta vidik prerokbe se mora izpolniti v našem času.

 8. Kako so Jehovove priče že pred leti razpoznali »gnusobo« v sodobnem času?

⁸ Angleški Stražni stolp, 1. januar 1921, se je osredotočil na to prerokbo v zvezi z razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu, s čimer je pokazal, da so Jehovovi služabniki trdno prepričani, da se bo prerokba res izpolnila. Kasneje je v angleškem Stražnem stolpu, 15. december 1929, na strani 374, zelo jasno pisalo: »Društvo narodov na splošno teži k temu, da bi ljudstvo odvrnilo od Boga in Kristusa. Zato je to Satanov proizvod, ki povzroča razdejanje in se Bogu gnusi.« Tako se je leta 1919 pojavila ta ,gnusoba‘. Sčasoma so Društvo narodov nadomestili Združeni narodi in Jehovove priče že dolgo razglašajo, da sta ti človeški mirovni organizaciji v Božjih očeh nekaj gnusnega.

9., 10. Kako je naše prejšnje razumevanje velike stiske vplivalo na razumevanje tega, kdaj naj bi ,gnusoba‘ stala na svetem kraju?

⁹ V prejšnjem članku smo na kratko povzeli razjasnjeno razumevanje večjega dela 24. in 25. poglavja Matevževega evangelija. Ali je treba kaj razjasniti tudi glede ,gnusobe razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘? Očitno je, saj je Jezus v prerokbi to, da gnusoba »stoji na svetem kraju«, tesno povezal z izbruhom napovedane ,stiske‘. Zato bi morala povezava med tem, da ,gnusoba‘, pa čeprav obstaja že zelo dolgo, »stoji na svetem kraju«, in veliko stisko, vplivati na naše razmišljanje. Kako pa?

¹⁰ Božje ljudstvo je nekoč razumelo, da se je prvi del velike stiske začel leta 1914 in da se bo sklepni del začel ob harmagedonski bitki. (Razodetje 16:14, 16; primerjaj angleški Stražni stolp, 1. april 1939, stran 110.) Zato lahko razumemo, zakaj so nekoč razumeli, da je sodobna ,gnusoba‘ morala stati na svetem kraju kmalu po prvi svetovni vojni.

11., 12. Kakšno drugačno razumevanje velike stiske je bilo predstavljeno leta 1969?

¹¹ Toda v novejšem času smo začeli na stvari gledati drugače. V četrtek, 10. julija 1969, je imel F. W. Franz, takratni podpredsednik Watch Tower Bible and Tract Society, na mednarodnem zboru »Mir na zemlji« v mestu New York navdušujoč govor. Najprej je obnovil prejšnje razumevanje Jezusove prerokbe. Rekel je: »Pojasnjeno je bilo, da se je ,velika stiska‘ pričela leta 1914 n. š. in da Bog ni dovolil, da doseže svoj višek, temveč je novembra 1918 prvo svetovno vojno ustavil. Odtlej je dal svojemu maziljenemu preostanku izvoljenih kristjanov čas, da opravi svoje delo, preden bo dovolil, da se s harmagedonsko bitko zadnji del te ,velike stiske‘ nadaljuje.«

¹² Potem pa je dal zelo drugačno pojasnilo: »Skladno z dogodki iz prvega stoletja [. . .] se protipodobna ,velika stiska‘ ni začela leta 1914 n. š. Tisto, kar je v letih 1914–1918 doletelo sodobno protipodobo Jeruzalema, je bilo le ,začetek nadlogam‘ [. . .] ,Velika stiska‘, kakršne nikoli več ne bo, šele prihaja, ker gre tu za uničenje svetovnega imperija krive religije (tudi tako imenovanega krščanstva), kateremu bo sledila bitka harmagedon, ,vojska tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘.« To pomeni, da je bila takrat celotna velika stiska še v prihodnosti.

13. Zakaj je logično reči, da bo ,gnusoba stala na svetem kraju‘ šele enkrat v prihodnosti?

¹³ To je neposredno povezano s sprevidevanjem tega, kdaj naj bi ,gnusoba‘ stala na svetem kraju. Spomnite se, kaj se je zgodilo v prvem stoletju. Rimljani so leta 66 n. š. napadli Jeruzalem, a so se nepričakovano umaknili, zaradi česar se je lahko krščansko »meso« rešilo. (Matevž 24:22, SSP) Skladno s tem tudi mi pričakujemo, da se bo velika stiska kmalu začela in bo skrajšana zaradi Božjih izvoljencev. Toda bodite pozorni na naslednje: v staroveškem vzorcu je ,gnusoba, ki stoji na svetem kraju,‘ povezana z rimskim napadom pod vodstvom generala Gala leta 66 n. š. Novodobna vzporednica temu napadu, namreč izbruh velike stiske, pa je še pred nami. Torej naj bi ,gnusoba razdejanja‘, ki obstaja že vse od leta 1919, očitno stala na svetem kraju šele enkrat v prihodnosti.b Kako se bo to zgodilo? In kako lahko to vpliva na nas?

Prihodnji napad

14., 15. Kako nam besede iz 17. poglavja Razodetja pomagajo razumeti dogodke, ki bodo vodili do harmagedona?

¹⁴ V knjigi Razodetje je opisan prihodnji uničevalni napad na krivo religijo. V 17. poglavju je očrtana Božja sodba zoper »Babilon véliki, mati nečistnic« – svetovni imperij krive religije. Tako imenovano krščanstvo ima v njem osrednjo vlogo in trdi, da je z Bogom v zaveznem odnosu. (Primerjaj Jeremija 7:4.) Krive religije, tudi tako imenovano krščanstvo, imajo že zelo dolgo nezakonite stike s ,kralji zemeljskimi‘, vendar se bo to z razdejanjem teh religij končalo. (Razodetje 17:2, 5) Kdo pa bo to povzročil?

¹⁵ V Razodetju je opisana ,škrlatna zver‘, ki nekaj časa obstaja, izgine in se potem znova vrne. (Razodetje 17:3, 8) To zver podpirajo svetovni vladarji. Podrobnosti iz prerokbe nam pomagajo razpoznati to simbolično zver kot mirovno organizacijo, ki je nastala leta 1919 kot Društvo narodov (,gnusoba‘), sedaj pa se imenuje Združeni narodi. Iz Razodetja 17:16, 17 je razvidno, da bo Bog dal v srce nekaterih človeških vladarjev, ki imajo pomembno vlogo v tej »zveri«, misel, da naj opustošijo svetovni imperij krive religije. Ta napad pa bo zaznamoval izbruh velike stiske.

16. Kaj omembe vrednega se dogaja v zvezi z religijo?

¹⁶ Ali dejstvo, da je začetek velike stiske še pred nami, pomeni, da bo tudi gnusoba ,stala na svetem kraju‘ šele v prihodnosti? Očitno je tako. Čeprav se je ,gnusoba‘ pojavila že na začetku tega stoletja in potemtakem obstaja že več desetletij, bo svoj položaj »na svetem kraju« na edinstven način zasedla šele v bližnji prihodnosti. Kakor so Kristusovi sledilci v prvem stoletju verjetno napeto opazovali razvoj dogodkov v zvezi z gnusobo, ki »stoji na svetem kraju«, tako tudi današnji kristjani napeto spremljajo ta razvoj dogodkov. Resda bomo morali počakati na dejansko izpolnitev, da bomo vedeli vse podrobnosti, vendar pa je vredno omeniti, da je ponekod že sedaj zaznati vedno večjo nenaklonjenost do religije. Nekateri politični elementi v zavezništvu z nekdanjimi kristjani, ki so krenili od prave vere, pospešujejo sovražnost do religije na splošno, še zlasti pa do pravih kristjanov. (Psalm 94:20, 21; 1. Timoteju 6:20, 21) Tako se politične sile že sedaj ,vojskujejo z Jagnjetom‘ in ta boj se bo glede na besede iz Razodetja 17:14 še poostril. Do Božjega jagnjeta – Jezusa Kristusa v njegovem vzvišenem, oslavljenem položaju – sicer ne morejo priti dobesedno, vendar bodo še naprej nasprotovali Božjim pravim častilcem, še posebej njegovim ,svetim‘. (Daniel 7:25, SSP; primerjaj Rimljanom 8:27, SSP; Kološanom 1:2; Razodetje 12:17.) Sam Bog nam zagotavlja, da bodo Jagnje in njegovi spremljevalci zmagali. (Razodetje 19:11–21)

17. Kaj lahko rečemo glede tega, kako bo ,gnusoba‘ stala na svetem kraju, ne da bi bili dogmatični?

¹⁷ Vemo, da krivo religijo čaka opustošenje. Babilon Veliki, predstavljen kot kraljica, je ,pijan od krvi svetih‘ in njegovo uničenje je gotovo. Njegov nečisti vpliv na zemeljske kralje se bo korenito spremenil, ko ga bodo ,deseteri rogovi in zver‘ močno zasovražili. (Razodetje 17:6, 16, SSP; 18:7, 8) Ko bo ,škrlatna zver‘ napadla versko nečistnico, bo ,gnusoba‘ grozeče stala na krščanskem tako imenovanem svetem kraju.c Torej bo opustošenje najprej zadelo nezvesto krščanstvo, ki se ima za sveto.

,Bežati‘ – kako?

18., 19. Kaj kaže, da ,zbežati na gore‘ ne bo pomenilo spremeniti religije?

¹⁸ Jezus je potem, ko je napovedal, da bo ,gnusoba stala na svetem kraju‘, sprevidevne ljudi posvaril, naj ukrepajo. Ali je s tem hotel povedati, da bodo ob tem poznem času, ko bo ,gnusoba‘ že ,stala na svetem kraju‘, še mnogi zbežali iz krive religije in sprejeli pravo čaščenje? Komajda. Razmislite o prvotni izpolnitvi. Jezus je rekel: »Naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore; a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molite pa, da ne bode po zimi.« (Marko 13:14–18, poudarili mi.)

¹⁹ Jezus ni rekel, da se morajo umakniti samo tisti, ki so v Jeruzalemu, kakor da bi hotel poudariti, da morajo iziti iz središča judovskega čaščenja. Niti ni omenil, da bi moral kdo spremeniti svojo vero, torej zbežati iz krive religije in sprejeti pravo. Jezusovih učencev prav gotovo ni bilo treba svariti, naj zbežijo iz ene religije v drugo. Oni so že postali pravi kristjani. In tudi napad leta 66 n. š. judovskih vernikov v Jeruzalemu in po vsej Judeji ni navedel, da bi se odpovedali judovstvu in sprejeli krščanstvo. Profesor Heinrich Graetz pravi, da so tisti, ki so zasledovali bežeče Rimljane, prišli nazaj v mesto: »Zeloti so se pojoč zmagoslavne vojne pesmi vrnili v Jeruzalem (8. oktobra). Njihovo srce je bílo z radostnim upanjem na svobodo in neodvisnost. [. . .] Mar jim ni Bog pomagal tako usmiljeno, kot je pomagal njihovim očetom? Srce zelotov se ni prav nič balo prihodnosti.«

20. Kako so se zgodnji učenci odzvali na Jezusovo svarilo, naj zbežijo na gore?

²⁰ Kako pa se je potem takrat sorazmerno majhna skupina izvoljencev odzvala na Jezusov nasvet? S tem ko so odšli iz Judeje in zbežali na gore na drugi strani Jordana, so pokazali, da niso del judovske stvarnosti, ne politično ne versko. Zapustili so svoja polja, domove, iz hiš niso odnesli niti svojega imetja. Zaupali so, da jih bo Jehova ščitil in podpiral, ter čaščenje Jehova dali pred vse drugo, kar bi se morda zdelo pomembno. (Marko 10:29, 30; Lukež 9:57–62)

21. Česa naj ne pričakujemo ob napadu ,gnusobe‘?

²¹ Sedaj pa razmislite o večji izpolnitvi. Že več desetletij spodbujamo ljudi, naj izidejo iz krive religije in sprejmejo pravo čaščenje. (Razodetje 18:4, 5) To so dozdaj storili že milijoni. Jezus v svoji prerokbi nikjer ne nakazuje, da se bodo po izbruhu velike stiske k čistemu čaščenju pridružile še množice ljudi, tako kot tudi leta 66 n. š. ni prišlo do množičnega spreobračanja judov. Kljub temu pa bodo pravi kristjani močno spodbujeni k temu, da upoštevajo Jezusovo svarilo in zbežijo.

22. Kaj vse bo morda spadalo k našemu pobegu na gore, glede katerega je svetoval Jezus?

²² Trenutno ne moremo vedeti vseh podrobnosti glede velike stiske, lahko pa logično sklenemo, da nam pri tem pobegu, o katerem je govoril Jezus, ne bo treba zbežati na kako dobesedno področje. Božje ljudstvo živi že sedaj praktično povsod po svetu. Prepričani smo lahko, da bodo morali kristjani takrat, ko bo pobeg nujen, še naprej ostati jasno ločeni od krivoverskih organizacij. Pomenljivo pa je tudi to, da je Jezus svaril pred tem, da bi kdo šel nazaj v svojo hišo po plašč ali kaj drugega. (Matevž 24:17, 18) Torej lahko morda pričakujemo, da bo preskušeno naše stališče do gmotnih reči. Ali so nam te najpomembnejše, ali pa nam je bolj pomembna rešitev, ki je bodo deležni vsi, ki so na Božji strani? Da, morda bodo naš pobeg zaznamovale kakšne nadloge in pomanjkanje. Morali bomo biti pripravljeni narediti vse, kar bo treba, tako kot so bili kristjani, ki so v vzporednici iz prvega stoletja zbežali iz Judeje v Perejo na drugi strani Jordana.

23., 24. a) Samo kje bomo na varnem? b) Kako bi moralo na nas vplivati Jezusovo svarilo glede ,gnusobe, ki stoji na svetem kraju‘?

²³ Paziti moramo, da bosta Jehova in njegova gori podobna organizacija zagotovo še naprej ostala naše zavetje. (2. Samuelova 22:2, 3; Psalm 18:2; Daniel 2:35, 44) Ravno tu bomo na varnem! Ne bomo posnemali človeških množic, ki bodo bežale v »jame« in se skrile v »skalne razpokline po gorah«, v človeške organizacije in ustanove, ki bodo obstajale morda le še zelo kratek čas po opustošenju Babilona Velikega. (Razodetje 6:15; 18:9–11) Resda lahko postanejo časi še težji, tako kot so bili leta 66 n. š. za noseče žene, ki so bežale iz Judeje, oziroma za vse, ki so morali potovati v hladnem, deževnem vremenu. Toda prepričani smo lahko, da bo Bog omogočil rešitev. Zato se že sedaj vse trdneje zanašajmo na Jehova in njegovega Sina, ki sedaj vlada kot kralj Kraljestva.

²⁴ Nobenega razloga nimamo za to, da bi živeli v strahu pred prihodnostjo. Jezus ni hotel, da bi bilo strah njegove takratne učence, niti si ne želi, da bi bilo strah nas, ne sedaj ne v prihodnosti. Posvaril nas je zato, da bi lahko pripravili svoje srce in razum. Konec koncev poslušni kristjani ne bodo kaznovani, ko bosta uničena kriva religija in preostali del te hudobne stvarnosti. Oni bodo sprevidevni in bodo upoštevali svarilo glede ,gnusobe, ki stoji na svetem kraju‘. Odločno bodo ukrepali skladno s svojo neomahljivo vero. Nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Marko 13:13)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako se je ,gnusoba razdejanja‘ razodela v prvem stoletju?

◻ Zakaj je razumno misliti, da bo novodobna ,gnusoba‘ stala na svetem kraju šele enkrat v prihodnosti?

◻ Kakšen napad ,gnusobe‘ je napovedan v Razodetju?

◻ Kakšno ,bežanje‘ se bo morda zahtevalo od nas?

[Slika na strani 16]

Babilon Veliki se imenuje »mati nečistnic«

[Slika na strani 17]

Škrlatna zver iz 17. poglavja Razodetja je ,gnusoba‘, o kateri je govoril Jezus

[Slika na strani 18]

Škrlatna zver bo vodila opustoševalni napad na religijo