Ali boste rešeni, ko bo Bog ukrepal

»Ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek [rešilo nobeno meso, NW]; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (MATEVŽ 24:22)

1., 2. a) Zakaj je naravno, da se zanimamo za svojo prihodnost? b) S katerima življenjsko važnima vprašanjema je morda povezano naravno zanimanje?

KOLIKO se zanimate zase? Danes se mnogi zase že kar skrajnostno zanimajo, kar sebični so. Vendar pa Biblija ne obsoja primernega zanimanja za tisto, kar vpliva na nas. (Efežanom 5:33) Sem spada tudi to, da se zanimamo za svojo prihodnost. Zato bi bilo povsem naravno, da bi si želeli vedeti, kaj vas čaka v prihodnosti. Ali vas zanima?

² Prepričani smo lahko, da se je v Jezusovih apostolih kazalo takšno zanimanje za prihodnost. (Matevž 19:27) Verjetno je prav to bil eden od razlogov, da so Jezusa štirje izmed njih, ko so bili z njim na Oljski gori, vprašali: »Kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?« (Marko 13:4) Jezus ni zanemarjal naravnega zanimanja za prihodnost – ne njihovega ne našega. Znova in znova je poudarjal, kako bodo prihodnji dogodki vplivali na njegove sledilce in kakšen bo končni izid.

 3. Zakaj Jezusov odgovor povezujemo z našim časom?

³ Jezus je v odgovoru izrekel tudi prerokbo, katere glavna spolnitev poteka v našem času. To lahko vidimo po svetovnih vojnah in drugih sporih v našem stoletju, potresih, ki pobirajo brezštevilna življenja, pomanjkanju hrane, ki prinaša bolezni in smrt, in kugah – od pandemije španske gripe leta 1918 do aidsa, ki zdaj pesti ljudi. Velik del Jezusovega odgovora pa se je spolnil tudi v obdobju pred uničenjem Jeruzalema in v samem uničenju po Rimljanih leta 70 n. š. Jezus je svoje učence svaril: »Varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje.« (Marko 13:9)

Kaj je Jezus napovedal in kaj se je zgodilo

 4. Katera opozorila so med drugim zajeta v Jezusovem odgovoru?

⁴ Jezus pa ni napovedal samo tega, kako bodo drugi ravnali z njegovimi učenci. Učence je tudi pripravil, kako bi morali ravnati sami. Na primer: »Kadar ugledate gnusobo razdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore.« (Marko 13:14) Vzporedno poročilo v Lukeževem evangeliju 21:20 pa pravi: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem.« Kako se je to izkazalo za točno ob prvi spolnitvi?

 5. Kaj se je zgodilo med Judi v Judeji leta 66 n. š.?

⁵ The International Standard Bible Encyclopedia (1982) nam pove: »Judje so bili pod rimskim nadzorom vse nestrpnejši, prokuratorji pa vse nasilnejši, krutejši in vse manj pošteni. Leta 66 A. D. je izbruhnil odkrit upor. [. . .] Vojna se je začela, ko so zeloti osvojili Masado in nato pod Menahemom odmarširali proti Jeruzalemu. Sočasno so bili pobiti Judje v guvernerskem mestu Cezareji in novica o tej okrutnosti se je razširila po vsej državi. Nove kovance so označevali z leti od 1 do 5, kar je trajal ta upor.«

 6. Kako so se na judovski upor odzvali Rimljani?

⁶ Rimska dvanajsta legija pod Cestijem Galom je primarširala iz Sirije, opustošila Galilejo in Judejo ter nato napadla glavno mesto, pri čemer je zavzela celo severni predel ,Jeruzalema, svetega mesta‘. (Nehemija 11:1; Matevž 4:5; 5:35; 27:53) Knjiga The Roman Siege of Jerusalem povzema razvoj dogodkov takole: »Rimljani so pet dni z lestvami jurišali na obzidje, a so njihov napad vsakokrat odbili. Nazadnje je branilce toča izstrelkov le prisilila, da so odnehali. Rimski vojaki so formirali zaščitno streho – to je metoda, pri kateri sklenejo svoje ščite nad glavami, da bi se zaščitili – ter tako spodkopali obzidje in skušali zažgati vrata. Branilce je zajela strašna panika.« Kristjani, ki so bili v mestu, so se takrat lahko spomnili Jezusovih besed in sprevideli, da gnusoba razdejanja stoji na svetem kraju.a Toda kako so lahko ti kristjani zbežali, kot je to svetoval Jezus, ko pa je bilo mesto obkoljeno?

 7. Kaj so naredili Rimljani leta 66 n. š., ko je bila zmaga že skoraj v njihovih rokah?

⁷ Zgodovinar Jožef Flavij poroča: »Cestij [Gal] je, nezavedajoč se niti obupa obleganih niti občutkov ljudstva, nenadoma odpoklical svoje može in tako opustil upanje, čeprav ni doživel nobenega poraza, ter se v nasprotju z zdravo pametjo umaknil od Mesta.« (The Jewish War, II, 540 [xix, 7]) Zakaj se je Gal umaknil? Kakršen koli je že bil razlog, po njegovem umiku so lahko kristjani ubogali Jezusovo zapoved ter zbežali na varno v gore.

 8. Kaj je bila druga faza rimskega pohoda na Jeruzalem in kaj so doživeli preživelci?

⁸ Poslušnost jim je rešila življenje. Nedolgo za tem so se Rimljani ponovno odpravili, da bi zadušili upor. Bojni pohod pod generalom Titom je dosegel vrhunec v obleganju Jeruzalema od aprila do avgusta leta 70 n. š. Saj človeku kar kri zledeni v žilah, ko bere Jožefov opis judovskega trpljenja. Nekateri Judje so bili pobiti med bojevanjem z Rimljani, druge so umorile judovske rivalske tolpe, stradanje pa je vodilo v kanibalizem. Do takrat, ko so Rimljani zmagali, je umrlo že 1,100.000 Judov.b Nekatere od 97.000 preživelih so nemudoma usmrtili; druge so zasužnjili. Jožef pravi: »Starejše od sedemnajst let so dali v okove in jih poslali na prisilno delo v Egipt, precej pa jih je Tit ponudil tudi provincam, da so končali v gledališčih pod mečem ali divjimi zvermi.« Že medtem, ko so se odločali, kaj z njimi, je 11.000 ujetnikov umrlo od lakote.

 9. Zakaj kristjanov ni doletel enak konec kot Jude, toda kateri vprašanji ostajata odprti?

⁹ Kristjani so lahko bili hvaležni, da so ubogali Gospodovo opozorilo in zapustili mesto, še preden se je vrnila rimska vojska. Tako so bili obvarovani pred nečim od tistega, kar je Jezus imenoval ,velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta dotlej in je tudi nikoli več ne bo‘ nad Jeruzalemom. (Matevž 24:21) Jezus je še dodal: »In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se [rešilo nobeno meso]; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (Matevž 24:22) Kaj je to pomenilo takrat in kaj pomeni danes?

10. Kako smo prej pojasnjevali Matevžev evangelij 24:22?

¹⁰ V preteklosti smo pojasnjevali, da se ,meso, ki naj bi bilo rešeno,‘ nanaša na Jude, ki so preživeli stisko nad Jeruzalemom leta 70 n. š. Kristjani so zbežali, zato je Bog lahko dovolil Rimljanom, da so Jeruzalem na hitro uničili. Povedano drugače: zaradi dejstva, da ,izvoljenci‘ niso bili več v nevarnosti, so lahko bili dnevi stiske prikrajšani, tako da se je nekoliko judovskega ,mesa‘ moglo rešiti. Menili smo, da so bili preživeli Judje senca tistih, ki bodo preživeli veliko stisko, ki prihaja v našem času. (Razodetje 7:14)

11. Zakaj se zdi, da bi bilo treba razlago Matevževega evangelija 24:22 ponovno pretehtati?

¹¹ Toda ali je ta razlaga v skladu s tem, kar se je zgodilo leta 70 n. š.? Jezus je rekel, naj bi bilo človeško ,meso rešeno‘ iz stiske. Ali bi vi uporabili besedo ,rešen‘, da bi opisali 97.000 preživelcev, če bi imeli v mislih dejstvo, da jih je kmalu na tisoče umrlo zaradi sestradanosti ali pa so bili umorjeni v kakem gledališču? Jožef je o enem od gledališč v Cezareji rekel: »Število ljudi, ki so umrli v bojih z divjimi zvermi ali v medsebojnih borbah oziroma so jih žive sežgali, presega 2500.« Resda niso umrli med obleganjem mesta, težko pa bi rekli, da so bili ,rešeni‘. In, ali bi jih imel Jezus za podobne srečnim preživelcem prihajajoče ,velike stiske‘?

Meso rešeno – kako

12. Kdo so bili v prvem stoletju ,izvoljenci‘, za katere se je Bog zanimal?

¹² Bog naravnih Izraelcev leta 70 n. š. ni imel več za svoje izvoljeno ljudstvo. Jezus je povedal, da je Bog ta narod zavrnil in da bo dovolil uničenje njegovega glavnega mesta, templja in čaščenjskega sistema. (Matevž 23:37–24:2) Bog si je namreč izbral nov narod, duhovni Izrael. (Dejanja 15:14; Rimljanom 2:28, 29; Galatom 6:16) Ta narod so sestavljali moški in ženske, izbrani iz vseh narodov in maziljeni s svetim duhom. (Matevž 22:14; Janez 15:19; Dejanja 10:1, 2, 34, 35, 44, 45) Peter je nekaj let pred napadom Cestija Gala pisal »izvoljenim po previdnosti Boga Očeta, v posvečenju Duha«. Ti z duhom maziljeni so bili »rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod«. (1. Petrov 1:1, 2; 2:9) In te izvoljene bo Bog vzel v nebesa, da bodo vladali z Jezusom. (Kološanom 1:1, 2; 3:12; Titu 1:1; Razodetje 17:14)

13. Kaj bi lahko pomenile Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 24:22?

¹³ To, da smo razpoznali izvoljence, nam vsekakor pomaga, saj je Jezus napovedal, da bodo dnevi stiske prikrajšani »zaradi izvoljencev«. Grško besedo, prevedeno z »zaradi«, bi lahko prevedli tudi z »zavoljo« ali »na ljubo«. (Marko 2:27, NW; Janez 12:30; 1. Korinčanom 8:11, NW; 9:10, 23; 11:9; 2. Timoteju 2:10, NW; Razodetje 2:3, NW) Torej bi Jezus lahko rekel: ,Ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se [rešilo nobeno meso]; ali zavoljo izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.‘c (Matevž 24:22) Ali se je zgodilo kaj takega, kar je krščanskim izvoljencem, ujetim v Jeruzalemu, koristilo oziroma je bilo ,zavoljo‘ njih?

14. Kako se je »meso« rešilo, ko se je rimska vojska nepričakovano umaknila od Jeruzalema leta 66 n. š.?

¹⁴ Spomnite se, da so Rimljani leta 66 n. š. šli skozi deželo, zavzeli severni Jeruzalem ter začeli spodkopavati obzidje. Jožef komentira: »Ko bi pri obleganju vztrajal le nekoliko dlje, bi mahoma zavzel Mesto.« Vprašajte se: ,Zakaj bi mogočna rimska vojska nenadoma opustila bojni pohod in se »v nasprotju z zdravo pametjo« umaknila?‘ Rupert Furneaux, strokovnjak za tolmačenje vojaške zgodovine, pojasnjuje: »Nobenemu zgodovinarju še ni uspelo navesti zadovoljivega razloga za Galovo nenavadno in pogubno odločitev.« Naj bo ta kakršen koli že, rezultat tega je bilo prikrajšanje stiske. Rimljani so se umaknili, Judje pa so jih med umikom napadali. In kaj je bilo z maziljenimi krščanskimi ,izvoljenci‘, ki so bili ujeti? S tem, ko se je obleganje končalo, so bili obvarovani pred vsakršnim prelivanjem krvi, ki jim je grozilo med stisko. Zato so bili rešeno »meso«, omenjeno v Matevževem evangeliju 24:22, tisti kristjani, ki jim je prikrajšanje stiske leta 66 n. š. koristilo.

Kaj vas čaka v prihodnosti

15. Kaj menite, zakaj bi nas moralo 24. poglavje Matevževega evangelija v teh dneh še posebej zanimati?

¹⁵ Kdo bo morda vprašal: ,Zakaj bi me moralo to razjasnjeno razumevanje Jezusovih besed še posebej zanimati?‘ Torej, obstaja zadosten razlog za sklepanje, da naj bi imela Jezusova prerokba še eno spolnitev, večjo od tiste, ki se je odigrala leta 70 n. š. in pred tem.d (Primerjaj Matevž 24:7; Lukež 21:10, 11; Razodetje 6:2–8.) Jehovove priče že desetletja oznanjujemo, da je ta glavna spolnitev, ki poteka v našem času, dokaz, da lahko kaj kmalu pričakujemo zelo obsežno ,veliko stisko‘. Kako pa se bodo med njo spolnile preroške besede iz Matevževega evangelija 24:22?

16. O kakšnem spodbudnem dejstvu glede bližajoče se velike stiske govori Razodetje?

¹⁶ Približno dve desetletji po stiski nad Jeruzalemom je apostol Janez napisal knjigo Razodetje. Ta je potrdila, da bo velika stiska nastopila šele v prihodnosti. In ker se zanimamo za tisto, kar vpliva na nas osebno, nas bo morda razbremenilo spoznanje, da nam Razodetje preroško zagotavlja, da bo to prihajajočo veliko stisko človeško meso preživelo. Janez je napovedal ,veliko množico iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov‘. Kdo so ti? Glas iz nebes odgovarja: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike.« (Razodetje 7:9, 14) Tako je, oni jo bodo preživeli! Razodetje pa nam ponuja tudi uvid v razvoj dogodkov v prihajajoči veliki stiski ter v to, kako se bo spolnil Matevžev evangelij 24:22.

17. Kaj bo zajemala začetna faza velike stiske?

¹⁷ Začetna faza te stiske bo napad na simbolično prostitutko, imenovano »Babilon Veliki« (NW). (Razodetje 14:8; 17:1, 2) Ta predstavlja svetovni krivoverstveni imperij, katerega najbolj graje vreden del je tako imenovano krščanstvo. Po besedah iz Razodetja 17:16–18 bo Bog dal političnim elementom v srce misel, naj napadejo to simbolično vlačugo.e Pomislite samo, kako bi se ob tem lahko počutili Božji maziljeni ,izvoljenci‘ in njihovi družabniki, »velika množica«. Ko se bo ta uničujoči napad na religijo stopnjeval, se bo morda zdelo, da bodo v njem zbrisane vse verske organizacije, tudi Jehovovo ljudstvo.

18. Zakaj se bo morda zdelo, da začetnega dela velike stiske ne bo preživelo nobeno »meso«?

¹⁸ To bo čas, ko se bodo Jezusove besede iz Matevževega evangelija 24:22 spolnile v velikem obsegu. Prav kakor je bilo videti, da so izvoljenci v Jeruzalemu ogroženi, se bo morda zdelo, da so tudi Jehovovi služabniki v nevarnosti, da jih med napadom na religijo odstranijo; zdelo se bo, kakor da bo v tem napadu zbrisano vse »meso« Božjega ljudstva. Toda ne pozabimo, kaj se je zgodilo leta 66 n. š. Stiska, ki so jo povzročili Rimljani, je bila prikrajšana, s čimer se je Božjim maziljenim izvoljencem ponudila zadostna priložnost, da so pobegnili in ostali živi. Zato smo lahko prepričani, da v tem uničujočem napadu na religijo ne bo dovoljeno iztrebiti svetovne občine pravih častilcev. Napad bo prešel hitro, kakor »v enem dnevu«. Torej bo nekako prikrajšan, ne bo dovoljeno, da bi se njegov cilj uresničil, zato da bo Božje ljudstvo lahko ,rešeno‘. (Razodetje 18:8)

19. a) Kaj bo očitno po prvem delu velike stiske? b) Do česa bo to vodilo?

¹⁹ Drugi elementi zemeljske organizacije Satana Hudiča bodo potem še nekaj časa obstajali in žalovali, ker ne bodo mogli več poslovati s svojo staro versko ljubimko. (Razodetje 18:9–19) V določenem trenutku pa bodo opazili, da Božji pravi služabniki »brezskrbno prebivajo[, da] vsi [. . .] stanujejo brez zidov« in bodo videti kakor lahek plen. Toda kakšno presenečenje jih čaka! Bog bo v sklepnem delu velike stiske na resničen ali preteč napad na svoje služabnike odgovoril z izvršitvijo obsodbe nad svojimi sovražniki. (Ezekiel 38:10–12, 14, 18–23)

20. Zakaj v drugi fazi velike stiske Božje ljudstvo ne bo ogroženo?

²⁰ Ta druga faza velike stiske bo vzporednica tistega, kar se je zgodilo Jeruzalemu in njegovim prebivalcem v drugem napadu Rimljanov leta 70 n. š. Skazalo se bo, da je to »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta [dotlej] in je tudi nikoli ne bo«. (Matevž 24:21) Toda lahko smo prepričani, da Božji izvoljenci in njihovi družabniki takrat ne bodo na nevarnem področju, v nevarnosti, da jih ubijejo. Seveda ne bodo zbežali na kakšno točno določeno zemljepisno lokacijo. Kristjani v prvem stoletju so iz Jeruzalema lahko zbežali v pogorje, kot je na primer Pella na drugi strani Jordana. V prihodnosti pa bodo Božji zvesti Pričevalci živeli povsod po svetu, zato varnost in zaščita ne bosta odvisni od zemljepisne lege.

21. Kdo se bo bojeval v sklepni bitki in kakšen bo rezultat?

²¹ Uničenja ne bo povzročila niti rimska vojska niti kateri drugi človeški posrednik. Namesto tega knjiga Razodetje opisuje izvršitvene sile, kot da so iz nebes. Res, sklepnega dela velike stiske ne bo izvršila človeška vojska, temveč »Beseda Božja«, Kralj Jezus Kristus z ,vojskami, ki so v nebesih‘, kamor spadajo tudi obujeni maziljeni kristjani. ,Kralj kraljev in gospodov Gospod‘ bo izvršil obsodbo veliko temeljiteje, kot so to storili Rimljani leta 70 n. š. Odstranjeni bodo vsi človeški nasprotniki Boga – kralji, vojaški poveljniki, svobodni in hlapci, mali in veliki. Uničene pa bodo tudi človeške organizacije Satanovega sveta. (Razodetje 2:26, 27; 17:14; 19:11–21; 1. Janezov 5:19)

22. V kakšnem smislu bo »meso« še rešeno?

²² Spomnite se, da bo »meso«, tako maziljenega ostanka kot tudi ,velike množice‘, že rešeno v prvem delu stiske, ko bo Babilon Veliki naglo in popolnoma propadel. Podobno bo tudi v sklepnem delu stiske rešeno tisto »meso«, ki bo zbežalo na Jehovovo stran. Kako drugače od tega, kar se je zgodilo z upornimi Judi leta 70 n. š.!

23. Česa se lahko preživelo »meso« veseli?

²³ Ko tako razmišljate o možnostih za lastno prihodnost in prihodnost svojih ljubljenih, prisluhnite temu, kar je obljubljeno v Razodetju 7:16, 17: »Lačni ne bodo več, ne žejni več, tudi solnce jih ne zadene, ne vročina nobena; kajti Jagnje, ki je sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda življenja; in Bog obriše vsako solzo ž njih oči.« To pa vsekakor pomeni biti resnično ,rešen‘, v čudovitem in trajnem smislu.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

◻ V katerih dveh fazah je potekal napad rimske vojske na Jeruzalem?

◻ Zakaj ni mogoče verjeti, da je 97.000 preživelih Judov leta 70 n. š. sestavljalo »meso«, omenjeno v Matevževem evangeliju 24:22?

◻ Kako so bili dnevi jeruzalemske stiske prikrajšani in kako je bilo »meso« s tem rešeno?

◻ Kako bodo v bližajoči se veliki stiski dnevi prikrajšani in »meso« rešeno?

[Slika na strani 16]

Judovski kovanec, skovan po uporu. Napis v hebrejščini se glasi »Leto dve«, oziroma leto 67 n. š., drugo leto judovske neodvisnosti.

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 17]

Rimski kovanec, skovan leta 71 n. š. Na levi je oboroženi Rimljan; na desni žalujoča Judinja. Besede »IVDAEA CAPTA« pomenijo »Ujeta Judeja«.

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.