Vprašanja bralcev

◼ Ali Jezusove besede iz Mateja 11:24 pomenijo, da bodo tisti, ki jih je Jehova v Sodomi in Gomori uničil z ognjem, vstali od mrtvih?

V teku let smo pri vestnem odgovarjanju na ta vprašanja razpravljali o Jezusovih besedah iz Mateja 10:14, 15; 11:20–24 in Luka 10:13–15. Nedavno pregledovanje te zadeve daje vedeti, da teh stavkov ni treba jemati kot izjave o bodočnosti ljudi iz Sodome in Gomore. Preden pogledamo druge biblijske komentarje o ljudeh, ki so bili uničeni v teh mestih, poglejmo, kaj je dejal Jezus.

Ko je bil v Galileji je Jezus »začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih čudežev, ker se niso spreobrnila«. Imenoval je tri: »Gorje ti Horazin! Gorje ti Betsajda! Če bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi se že zdavnaj spreobrnila ... Tiru in Sidonu bo na sodni dan laže kakor vama. In ti, Kafarnaum! Se boš morda do neba povzdignil? Do hadesa [NS] se boš pogreznil! Če bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi še danes stala.. . Sodomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.« (Mat. 11:20-24, EI) Nekaj podobnega je Jezus dejal, ko je na oznanjevanje poslal najprej 12 in nato še 70 učencev. (Mat. 10:14,15; Luk. 10:13–15)

Pred letom 1964 smo te vrstice razumeli tako, da ljudje Horazina, Betsajde in Kafarnauma zaslužijo večno uničenje. Toda članki v Stražnem stolpu iz leta 1964 in 1965 so pojasnili, da bodo vstali vsi, ki se nahajajo v hadesu ali šeolu (splošnem grobu človeštva) in bodo nato ‚sojeni po svojih delih‘. (Raz. 20:13)

V teh člankih se je tudi takole razmišljalo: Matej 11:23 in Luka 10:15 pravita, da Kafarnaum ne bo povzdignjen do neba, ampak pogreznjen »do hadesa«, kar navsezadnje daje slutiti, da bodo ljudje tega mesta vsaj ponižani. V istem odstavku Jezus omenja starodavni Tir in Sidon. Glede na Ezekijel 32:21, 30 so prebivalci Sidona, ki jih je Bog obsodil, odšli v šeol. (Iz. 23:1–9, 14–18; Ezek. 27:2–8) Ker je Jezus primerjal Tir in Sidon s Sodomo, bi to naznanjalo, da se tudi prebivalci Sodome nahajajo v šeolu.

Pri ponovnem pregledovanju besed iz Mateja 11:20–24 pa se je pojavilo vprašanje, ali je Jezus tukaj govoril o večni sodbi in vstajenju. Njegov poudarek je bil na tem, kako neodzivni so bili prebivalci Horazina, Betsajde in Kafarnauma in na tem, kako primerno je bilo, da tudi njih doleti kazen. Besede, da bi »bilo laže« Tiru in Sidonu ter Sodomi in Gomori »na sodni dan«, so bile oblika hiperbole (pretiravanje, da bi se poudarilo bistvo), ni pa nujno, da je Jezus hotel, da bi se jo vzelo dobesedno, nič bolj kot druge nazorne hiperbole, ki jih je uporabljal. Na primer:

»Laže bi prešla nebo in zemlja, kakor da bi bila zbrisana ena črtica postave.« »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.« (Luk. 16:17, EI; 21:33, EI; Mat. 5:18; primerjaj Hebr. 1:10–12.) Vemo, da dobesedna nebesa in zemlja ne bosta nikoli prešla. (Ps. 78:69; 104:5; Prop. 1:4) Jezus je prav tako dejal: »Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v Božje kraljestvo.« (Mar. 10:25, EI) Seveda Jezus ni mislil, da noben bogatin ne bo postal učenec; nekateri so v prvem stoletju postali maziljeni kristjani. (1. Tim. 6:17–19) Jezus je s pretiravanjem poudaril, kako težko je bogatemu človeku postaviti Boga pred gmotno bogastvo in ugodje. (Luk. 12:15–21)

Zato ni nujno, da Jezusove besede ‚Tiru in Sodomi bo na sodni dan laže‘, pomenijo, da bodo ti ljudje prisotni ob sodnem dnevu. Morda je le poudaril, kako se večina prebivalcev Horazina, Betsajde in Kafarnauma ni odzvala in kako graje vredni so bili. Večina pravimo zato, ker so nekateri v Kafarnaumu sprejeli Kristusa. (Mar. 1:29–31; Luk. 4:38, 39) Toda na splošno so ga ta mesta zavrnila. Nekateri prebivalci, kot so bili pismarji in farizeji, so morda celo grešili proti svetemu duhu, tega pa ni moč oprostiti niti v ‚prihodnji stvarnosti‘. Ti posamezniki gredo v geheno. (Mat. 12:31, 32; 23:33)

Ne glede na Jezusove besede o tej zadevi pa nam Ezekijel 32:21, 30 pove, da se poganski prebivalci Tira in Sidona nahajajo v šeolu; torej čakajo na vstajenje. Kako pa bo potem ‚s sodomsko deželo na sodni dan‘? Zgolj dejstvo, da je Jezus primerjal Sidon s Sodomo, še ne pomeni, da so določeni obeti za bodočnost teh brezbožnikov, ki jih je Bog uničil z žveplom in ognjem. Toda poglejmo, kaj o tem vprašanju pravijo še drugi biblijski stavki.

Enega izmed najbolj bistvenih komentarjev najdemo v 7. vrstici Judove knjige. Juda je govoril (1) o Izraelcih, ki so bili uničeni zaradi pomanjkanja vere in (2) o angelih, ki so grešili in so ‚shranjeni večno uklenjeni v temi za sodbo velikega dne‘. Nato je Juda pisal: »Tudi [mesti] Sodoma in Gomora ... sta postavljeni pred nas kot svarilni zgled, s tem da trpita kazen večnega ognja.« (NS) To besedilo se nanaša na dejansko trajno uničenje mest in ne na ljudi. Toda glede na 5. in 6. vrstico Judovega pisma bi verjetno večina ljudi pri 7. vrstici pomislila na kaznovanje posameznikov. (Podobno bi lahko besede iz Mateja 11:20–24 razumeli, kot da gre za kritiziranje ljudi in ne za kamenje ali zgradbe.) V tej luči bi 7. stavek Judovega pisma pomenil, da je prebivalcem Sodome in Gomore bilo sojeno in so bili za večno uničeni.a

Če pogledamo še drugam, ugotovimo omembe vredno dejstvo, da Biblija več kot enkrat povezuje potop in Sodomo ter Gomoro. V kakšni miselni zvezi?

Ko so ga povprašali o »koncu stvarnosti«, je Jezus napovedal prihod »konca« in »veliko stisko, kakršna se ni pojavila od začetka sveta do sedaj«. (Mat. 24:3, 14, 21, NS) Nato je o »Noetovih dneh« in o tem, kar se je »zgodilo v Lotovih dneh«, govoril kot o primeru ljudi, ki niso poslušali opozorila glede bližnjega uničenja. Jezus je dejal: »Kakor je bilo v Noetovem času, tako bo tudi v dneh Sina človekovega«. (Luk. 17:26-30, EI; primerjaj Mat. 24:36–39.) Je Jezus hotel le ponazoriti stališče, ali pa se iz povezanosti vidi, da gre za večne sodbe?

Pozneje je Peter pisal o Božjih sodbah in o njegovem kaznovanju tistih, ki to zaslužijo. Nato je Peter uporabil tri primere: angele, ki so grešili, stari svet za časa Noeta in tiste, ki so bili uničeni v Sodomi in Gomori. Za slednje je Peter dejal, da jih je Bog »postavil za svarilo prihodnjim brezbožnežem«. (2. Pet. 2:4-9, EI) Nato je uničenje ljudi v potopu primerjal z bližnjim »dnem sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi«. To naj bi se zgodilo pred vzpostavitvijo novih nebes in nove zemlje. (2. Pet. 3:5-13, EI)

Ali bodo tisti, ki jih je Bog usmrtil, deležni končne sodbe ob koncu sedanjega brezbožnega sestava stvari? Ne to kažejo besede iz 2. Tesaloničanom 1:6–9: »Pravično je namreč, da Bog povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje moči in bo v žaru plamenov kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa. Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od veličastva svojega obličja in svoje slave.« (EI)

Med tem opisom in tem, kar je Juda dejal, da se je zgodilo s Sodomo, obstaja zanimiva podobnost v izrazoslovju. Razen tega Matej 25:31–46 in Razodetje 19:11–21 odkrivata, da bodo »kozli«, ki bodo uničeni v bližnji Božji vojni, doživeli »večno pogubljenje« v »ognjenem jezeru«, ki uprispodablja trajno uničenje.b (Raz. 20:10, 14)

Zato Biblija razen tega, kar piše Juda 7, uporablja Sodomo in Gomoro ter potop kot primer pogubnega konca sedanje brezbožne stvarnosti. Očitno je torej, da so tisti, ki jih je Bog usmrtil v teh preteklih sodbah, doživeli nepreklicno uničenje. Seveda se lahko v to vsakdo med nami sam prepriča tako, da se sedaj izkaže zvestega Jehovi. Tako bomo zadostili njegovim zahtevam za življenje v novem svetu, da bi videli, koga bo obudil iz mrtvih in koga ne. Vemo, da so njegove sodbe popolne. Elihu nam zagotavlja: »In zares, Bog ne ravna krivično, Vsemogočni ne prevrača pravice.« (Job. 34:10, 12, EI)

[Podčrtni opombi]