Biblija

Definicija: Pisana Beseda, ki jo je Bog Jehova namenil človeštvu. Za to je uporabil kakih 40 mož, ki so jo pisali več kot 16 stoletij, pri čemer pa jih je aktivno vodil sam Bog s svojim duhom. Zatorej je navdihnjena od Boga. Velik del besedila sestavljajo neposredne Jehovove izjave in podrobnosti o nauku in dejavnosti Jezusa Kristusa, Božjega Sina. V njih najdemo Božje zahteve do njegovih služabnikov in napovedi, kaj bo storil, da bi dopolnil svoj veličastni namen z zemljo. Da bi sami znali bolj ceniti te stvari, je Jehova v Bibliji poskrbel tudi za poročilo o tem, kaj se zgodi, ko posamezniki in narodi poslušajo Boga in delajo v skladu z njegovim namenom, pa tudi o tem, kakšen je izid, če gredo lastno pot. S pomočjo tega zanesljivega zgodovinskega poročila Jehova kaže, kako ravna s človeštvom, razkriva pa tudi svojo čudovito osebnost.

Čemu premišljevati o Bibliji

Biblija sama zase pravi, da je od Boga, človekovega Stvarnika

2. Tim. 3:16, 17: ”Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.“

Raz. 1:1: ”Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže hlapcem svojim, kaj se ima skoraj zgoditi.“

2. Sam. 23:1, 2: ”David, sin Jesejev, govori . . . Duh Gospodov [Jehovov, NW] je govoril po meni, in beseda njegova je bila na mojem jeziku.“

Iza. 22:15: ”Tako pravi Gospod, Jehova nad vojskami.“

Pričakovali bi, da bo Božja vest, če je namenjena vsem ljudem, na razpolago po vsem svetu. Biblija je v celoti ali pa delno prevedena v več kot 1800 jezikov. Danes je natisnjenih na milijarde primerkov. The World Book Encyclopedia zapiše: ”Biblija je najbolj razširjena in brana knjiga v zgodovini. Prav tako je tudi najbolj vplivna. Nobene druge knjige niso nikdar natisnili v toliko primerkih. Tudi prevedena je bila največkrat in to v veliko več jezikov kot katerakoli druga knjiga.“ (1984, Zv. 2, str. 219)

Biblijska prerokba pojasnjuje pomen svetovnega stanja

Mnogi svetovni voditelji priznavajo, da je človeštvo na robu katastrofe. Biblija je takšno stanje napovedala že pred davnimi časi; pojasnjuje njegov pomen in izid. (2. Tim. 3:1-5; Luka 21:25-31) Pove, kaj moramo narediti, da bi preživeli neizbežno svetovno uničenje in dosegli večno življenje pod pravičnimi okoliščinami tukaj, na zemlji. (Zef. 2:3; Jan. 17:3; Ps. 37:10, 11, 29)

Biblija omogoča, da razumemo smisel življenja

Odgovarja na vprašanja: Od kod življenje? (Ap. dela 17:24-26) Zakaj smo tukaj? Ali samo zaradi tega, da živimo nekaj let, iztisnemo iz življenja, kar se da, in nato umremo? (1. Mojz. 1:27, 28; Rim. 5:12; Jan. 17:3; Ps. 37:11; Ps. 40:8)

Biblija pokaže, kako lahko dobimo prav tisto, kar si pravicoljubni najbolj želijo

Pove, kje najdemo zdravo družbo, kateri vlada prava medsebojna ljubezen (Jan. 13:35), kaj zagotavlja dovolj hrane zase in za svoje domače (Mat. 6:31-33; Preg. 19:15; Efež. 4:28), kako biti srečen, kljub težkim razmeram? (Ps. 1:1, 2; 34:8; Luka 11:28; Ap. dela 20:35)

Pojasnuje, da bo Božje kraljestvo ali Božja vladavina odstranila sedanji pokvarjeni sistem (Dan. 2:44), da bo ta vladavina človeštvu omogočila uživati popolno zdravje in večno življenje. (Raz. 21:3, 4; primerjaj Izaija 33:24.)

Knjiga, ki trdi, da je od Boga, ki pojasnjuje pomen svetovnih dogodkov in smisel življenja ter pove, kako bodo rešeni naši problemi, je zagotovo vredna pozornosti.

Dokazi navdihnjenja

Polna je prerokb, ki do potankosti razkrivajo prihodnost — nekaj, česar človek ne zmore

2. Pet. 1:20, 21: ”Nobeno prorokovanje pisma [se] ne godi po lastnem razlaganju. Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.“

◼ Prerokba: Iza. 44:24, 27, 28; 45:1-4: ”Jaz, Gospod, sem . . . ki velim globočini: Posuši se, in reke tvoje posušim! ki velim Ciru: Pastir moj je, in dopolni vso voljo mojo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se! Tako pravi Gospod maziljencu svojemu, Ciru, ki sem ga prijel za desnico, da porazim pred njim narode, in hočem razpasati ledje kraljem, da odprem duri pred njim in vrata ne ostanejo zaprta: Jaz bom hodil pred teboj in poravnal, kar ni ravno; vrata jeklena razbijem in polomim železne zapahe . . . Zaradi hlapca svojega Jakoba in Izraela, izvoljenca svojega, sem te klical po imenu tvojem, dal ti priimek, dasi me nisi poznal.“ (Izaija je dokončal svoje pisanje okoli 732 p.n.š.)

◻ Izpolnitev: Ko je bila napisana ta prerokba, Cir [Kir] še ni bil rojen. Jude niso odvedli v babilonsko suženjstvo vse do 617-607 p.n.š., Jeruzalem in njegov tempelj pa sta bila uničena šele leta 607 p.n.š. V podrobnostih se je prerokba začela izpolnjevati v letu 539 p.n.š. Kir je usmeril vode reke Evfrat v umetno jezero, babilonska vodna vrata so ostala v času zabave v mestu neprevidno odprta in Babilon je padel v roke Medijcem in Perzijcem pod Kirovim vodstvom. Zatem je Kir osvobodil judovske izgnance in jih poslal nazaj v Jeruzalem. Dal jim je navodila, kako naj obnovijo Jehovov tempelj. (The Encyclopedia Americana, 1956, Zv. III, str. 9; Jack Finegan, Light From the Ancient Past, Princeton 1959, str. 227-229; ”All Scripture Is Inspired of God and Benefical“ [”Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno“], New York 1983, str. 282, 284, 295)

◼ Prerokba: Jer. 49:17, 18: ”’Edom postane stvar strmenja: kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih. Kakor so bila podrta Sodoma in Gomora in sosednja mesta, pravi Gospod: nihče ne bo stanoval ondi in bival ne bo v njem sin človekov.“ (Jeremija je dokončal svoje preroške zapise leta 580 p.n.š.)

◻ Izpolnitev: ”[Edomce] je v 2. stoletju p.n.š. izgnal iz Palestine Juda Makabejec, Janez Hirkan, makabejski vodja, pa je leta 109 p.n.š. tako razširil Judovo kraljestvo, da je zajelo tudi zahodne predele edomske dežele. V 1. stoletju p.n.š. je rimska ekspanzija izbrisala še poslednjo sled edomske neodvisnosti . . . Potem, ko so leta 70 A.D. Rimljani razrušili Jeruzalem . . . je ime Idumeja [Edom] izginilo iz zgodovine.“ (The New Funk & Wagnalls Encyclopedia, 1952, Zv. 11, str. 4114) Upoštevaj, da se izpolnitev razteza vse do današnjih dni. Nikakor se ne more dokazati, da je bila ta prerokba napisana potem, ko so se dogodki že spolnili.

◼ Prerokba: Luka 19:41-44; 21:20, 21: ”Ugleda [Jezus Kristus] mesto [Jeruzalem], se razjoka nad njim in reče: . . . ’Pridejo nadte dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.“ Dva dni kasneje je svetoval svojim učencem: ”Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.“ (Prerokbo je izrekel Jezus Kristus leta 33 n.š.)

◻ Izpolnitev: Jeruzalem se je uprl Rimu in leta 66 n.š. je rimska vojska pod vodstvom Cestija Gala napadla mesto. Toda kot poroča židovski zgodovinar Jožef [Flavij], je rimski poveljnik ”nenadoma odpoklical svoje može, ovrgel upanje kljub temu da ni naletel na odpor, in je brez pravega razloga zapustil mesto“. (Josephus, the Jewish War [Jožef, Judovske vojne], Penguin Classics, 1969, str. 169) To je dalo kristjanom možnost, da so zbežali iz mesta. To so tudi storili in se umaknili v Pello, na drugi strani Jordana, kar je razvidno iz knjige pisca Evzebija Pamfilija, Ecclesiastical History [Cerkvena zgodovina]. (Prevedel C. F. Crusé, London 1894, str. 75) Nato je leta 70 n.š., blizu časa pashe, general Tit oblegal mesto in samo v treh dneh postavil 7,2 km dolgo ograjo okoli mesta. Po petih mesecih je Jeruzalem padel. ”Jeruzalem so sistematično uničili in tempelj je bil razrušen. Arheologija nam danes kaže, kako učinkovito je bilo uničenje židovskih zgradb po vsej deželi.“ (J. A. Thompson, The Bible and Archaeology, Grand Rapids 1962, str. 299)

Njena vsebina je v skladu z znanostjo tudi pri vseh tistih stvareh, ki jih je človek z raziskovanji odkril šele dosti kasneje

Nastanek vesolja: 1. Mojz. 1:1: ”V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.“ Leta 1978 je astronom Robert Jastrow pisal: ”Zdaj vidimo, kako astronomski dokazi nazadnje pripeljejo do biblijske predstave o nastanku sveta. Podrobnosti se sicer razlikujejo, toda astronomska dognanja so v osnovnih elementih enaka biblijskemu poročilu iz Geneze. Veriga dogodkov, ki pripelje do človeka, se začne nenadoma in silovito v točno določenem trenutku, v blisku svetlobe in energije.“ (God and the Astronomers, New York 1978, str. 14)

Oblika planeta Zemlje: Iza. 40:22, EI: ”On je, ki stoluje nad krogom zemlje.“ V starih časih so v glavnem mislili, da je zemlja ploščata. Šele po več kot 200 letih, ko je bila ta biblijska vrstica napisana, je šola grških filozofov razlagala, da je zemlja verjetno okrogla. Minilo je še 300 let, ko je nek grški astronom izračunal približni obseg zemlje. Toda celo tedaj ni bilo splošno sprejeto mnenje, da je zemlja okrogla. Šele v 20. stoletju je človek lahko poletel z letali, zatem v vesolje in celo na Luno, kar je dalo jasen pogled na ’krožni“ zemljin horizont.

Živalstvo: 3. Mojz. 11:6: ”In zajca, ki prežvekuje.“ Kritiki so to dolgo napadali in šele v 18. stoletju je Anglež William Cowper odkril, da zajec prežvekuje. Nenavaden način prežvekovanja zajca so opisali leta 1940 v knjigi Proceedings of the Zoological Society of London (Zv. 110, serija A, str. 159-163).

Značilna je njena notranja skladnost

To je še posebej res, če upoštevamo, da je biblijske knjige pisalo kakih 40 ljudi, ki so se med seboj zelo razlikovali: pisali so jo na primer kralji, preroki, pastirji, pobiralci davkov in zdravnik. Pisali so jo v 1610 let dolgem obdobju, tako da ni bilo priložnosti medsebojnega dogovarjanja. Kljub temu so njihova pisanja skladna tudi v najmanjših podrobnostih. Da bi znal ceniti obsežnost, v kateri se različni deli Biblije skladno prepletajo, jo moraš sam brati in proučevati.

Kako smo lahko prepričani, da se Biblija ni spremenila?

”Pri številnih starih rokopisih, ki potrjujejo izvirnik in če zraven upoštevamo še leta, ki minejo od izvirnika do potrjujočega rokopisa, ima Biblija pred drugimi klasičnimi spisi [Homer, Platon in drugi] odločilno prednost. . . . Vseh takšnih klasičnih rokopisov je v primerjavi z biblijskimi le za peščico. Nobena stara knjiga ni tako dobro potrjena kot Biblija.“ (P. Marion Simms, The Bible From the Beginning, New York 1929, str. 74, 76)

Poročilo iz leta 1971 pravi, da obstoja verjetno 6000 rokopisov Hebrejskih spisov v celoti ali pa samo deli. Najstarejši izvira iz tretjega stoletja p.n.š. Od Krščanskih grških spisov jih je kakšnih 5000 napisanih v grščini, najstarejši izvira iz začetka drugega stoletja n.š. Obstajajo pa še številni prepisi zgodnjih prevodov v druge jezike.

V uvodu svojega dela The Chester Beatty Biblical Papyri, objavljenega v sedmih zvezkih, je Sir Frederic Kenyon napisal: ”Prvi in najpomembnejši zaključek, ki izhaja iz raziskovanja [papirusov], nas nadvse zadovolji, ker potrjuje osnovno jasnost prvotnega besedila. Nobene očitne ali bistvene spremembe ni opaziti niti v Stari niti v Novi zavezi. Nič pomembnega ni izpuščeno ali dodano in nobenih sprememb ni, ki bi vplivale na osnovna dejstva ali osnovne nauke. Spremembe besedila vplivajo na manj pomembne stvari, na primer na vrstni red besed ali natančno uporabo besed . . . Toda njihova bistvena pomembnost je, da z dokazi iz zgodnjih obdobij, ki do sedaj niso bili dostopni, potrjujejo neokrnjenost besedila, s katerim razpolagamo.“ (London 1933, str. 15)

Res je, da se nekateri prevodi Biblije bolj trdno držijo prvotnih jezikov kot drugi. Moderne parafrazirane Biblije so si vzele pravico, da včasih spreminjajo prvotni pomen. Nekateri prevajalci so zaradi osebnih prepričanj obarvali svoje prevode. Toda te slabosti lahko prepoznamo, če primerjamo različne prevode.

Če kdo reče:

’Bibliji ne verjamem‘

Odgovoriš lahko: ’Najbrž pa verjamete, da obstoja Bog, ali ne? . . . Ali vas lahko vprašam, kaj je v Bibliji takega, kar težko sprejmete?‘

Ali pa lahko rečeš: ’Ali vas lahko vprašam, ali ste vedno tako mislili? . . . Marsikdo je že tako rekel, kljub temu da sam Biblije ni temeljito proučil. Biblija sama jasno pove, da vsebuje sporočila samega Boga, in kot taka nam obljublja večno življenje, če bomo le verovali in živeli po tem, kar ona pravi. Ali se vam ne zdi, da bi jo bilo vredno vsaj pregledati, da bi ugotovili, če so njene trditve resnične ali ne? (Uporabi gradivo na straneh 38-41.)‘

’Biblija si nasprotuje‘

Odgovoriš lahko: ’Tudi drugi so mi že to rekli, toda še nikoli mi nihče ni mogel pokazati, kje si pravzaprav nasprotuje. Ko sem sam prebiral Biblijo, tega nisem opazil. Ali mi lahko poveste primer?‘ Nato bi lahko dodal: ’Ugotovil pa sem, da mnogi kratko in malo ne najdejo odgovorov na vprašanja, ki se jim postavljajo na osnovi Biblije. Na primer, kje je Kajn dobil svojo ženo?“ (Uporabi gradivo na strani 56.)‘

’Biblijo so pisali ljudje‘

Odgovoriš lahko: ’Res je. Okoli 40 jih je pri tem sodelovalo. Toda bila je navdihnjena od Boga.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Kaj to pomeni? Da je Bog vodil pisanje tako, kot kak poslovnež uporablja tajnico za pisanje svojih pisem.‘ (2) ’Misel o sprejemanju vesti iz vesolja nas ne bi smela presenetiti. Celo človek je z Meseca poslal vesti in slike. Kako je to storil? Tako da je uporabil zakone, ki jih je že davno prej postavil Bog sam.‘ (3) ’Toda, kako lahko vemo, da je to, kar vsebuje Biblija, res od Boga? Vsebuje informacije, ki nikakor ne morejo biti človeškega izvora. Kakšne informacije? Podrobnosti glede prihodnosti; in te so se vedno izkazale za popolnoma točne. (Za primere glej strani 38-40, tudi strani 236-241 pod naslovom ”Poslednji dnevi“.)‘

’Vsakdo po svoje razlaga Biblijo‘

Odgovoriš lahko: ’Toda očitno niso vse pravilne.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Če prevračamo Sveto pismo, tako da odgovarja našim idejam, imamo lahko trajne posledice. (2. Pet. 3:15, 16)‘ (2) ’Dve stvari nam lahko pomagata Biblijo pravilno razumeti. Prvič: preglej sobesedilo (bližnje stavke). Drugič: primerjaj besedilo z drugimi deli Biblije, ki obravnavajo isto temo. Na ta način dovolimo, da nas Božja beseda sama vodi v razmišljanju, razlaga torej ni naša, ampak Božja. Tako ravnajo pri pisanju izdaj Watch Tower.‘ (Glej strani 116, 117 pod naslovom ”Jehovove priče“.)

’Danes ni več uporabna‘

Odgovoriš lahko: ’Nas pa zanima v glavnem le to, kar lahko danes uporabimo, kajne?‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Ali se strinjate, da bi bil konec vojn danes nekaj nadvse uporabnega? . . . Se vam ne zdi, da bi bilo za začetek dobro že to, če bi se ljudje naučili živeti v miru z ljudmi druge narodnosti? . . . Prav to pa napoveduje Biblija. (Iza. 2:2, 3) In prav to se kot rezultat biblijske vzgoje danes dogaja med Jehovovimi pričami.‘ (2) ’Potrebno pa je še nekaj več — vse ljudi in narode, ki netijo vojne, je treba odstraniti. Ali se bo kaj takega kdaj zgodilo? Seveda se bo in Biblija pojasnjuje, kako. (Dan. 2:44; Ps. 37:10, 11)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Razumem vaš pomislek. Če naš vodnik ne bi bil uporaben, bi bili neumni, če bi ga še kar uporabljali, kajne?‘ Nato bi lahko dodal: ’Ali bi se strinjali, da je knjiga, ki nudi zdrave in uporabne nasvete za srečno družinsko življenje, uporabna? . . . Teorija in praksa, ki vključujeta družinsko življenje, se mnogokrat spreminjata in posledice, ki jih danes vidimo, niso dobre. Toda tisti, ki poznajo Biblijo in se držijo tega, kar v njej piše, imajo trdne in srečne družine. (Kol. 3:12-14, 18-21)‘

’Biblija je sicer dobra knjiga, toda ni je stvari, ki bi jo lahko imenovali absolutna resnica‘

Odgovoriš lahko: ’Vsakdo ima najbrž svoje, drugačno mišljenje. Četudi kdo misli, da je s kako stvarjo na čistem, velikokrat ugotovi, da obstaja vsaj še en dejavnik, katerega ni upošteval. Je pa nekdo, ki takih omejitev nima. Kdo bi to lahko bil? . . . Da, to je Stvarnik vesolja.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Zato mu je Jezus Kristus rekel: ”Tvoja beseda je resnica.“ (Jan. 17:17) Ta resnica je v Bibliji. (2. Tim. 3:16, 17)‘ (2) ’Bog ne želi, da tavamo v nevednosti; rekel je, da je njegova volja, da natančno spoznamo resnico. (1. Tim. 2:3, 4) Biblija povsem zadovoljivo odgovarja na vprašanja kot . . .‘ (Nekaterim je morda najprej potrebno dokazati obstoj Boga, če jim hočemo pomagati. Glej strani 46-52, pod naslovom ”Bog“.)

’Biblija je belčeva knjiga‘

Odgovoriš lahko: ’Gotovo je res, da so natisnili mnogo izvodov Biblije. Toda Biblija nikjer ne pravi, da je kakšna rasa boljša od druge.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Biblijo nam je dal Stvarnik in on je nepristranski. (Ap. dela 10:34, 35)‘ (2) ’Božja beseda nudi ljudem vseh narodov in rodov možnost večno živeti tukaj na naši zemlji pod njegovim Kraljestvom. (Raz. 7:9, 10, 17)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Nikakor ne! Človekov Stvarnik je sam izbral ljudi in jih navdihnil, da so napisali 66 knjig Biblije. In če je izbral ljudi svetle polti, je to njegova odgovornost. Toda biblijska vest ni omejena samo na belce. Nato bi lahko dodal: (1) ’Upoštevajte, kaj je rekel Jezus . . . (Jan. 3:16) ”Kdorkoli“ pomeni človeka katerekoli barve kože. In preden je šel v nebesa, je Jezus svojim učencem izrekel tele poslovilne besede . . . (Mat. 28:19)‘ (2) ’Zanimivo je, da v Ap. delih 13:1 piše o nekom, ki je imel vzdevek Niger, kar pomeni ”črn“. Bil je eden izmed prerokov in učiteljev antiohijske skupščine v Siriji.‘

’Zame je verodostojen edinole prevod . . . (če sogovornik omeni kakšen starejši prevod) Svetega pisma‘

Odgovoriš lahko: ’Če imate ta prevod pri roki, bi rad z vami skupaj pregledal nekaj zelo ohrabrujočega.‘

Ali pa lahko rečeš: ’Mnogo ljudi uporablja ta biblijski prevod in tudi sam imam enega v svoji knjižnici.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Ali ste vedeli, da je bila Biblija prvotno pisana v hebrejskem, aramejskem in grškem jeziku? . . . Ali obvladate te jezike? . . . Zato smo lahko hvaležni, da je bila Biblija prevedena tudi v slovenščino.‘ (2) ’Ta tabela (”Seznam biblijskih knjig“ v New World Translation of the Holy Scriptures) kaže, da je bilo pisanje 1. Mojzesove knjige, to je prve knjige Biblije, zaključeno leta 1513, pred našim štetjem. Ali ste vedeli, da je od tedaj, ko je bila napisana 1. Mojzesova knjiga, minilo dobrih 3000 let, preden je bila celotna Biblija prevedena v slovenščino? Zatem je minilo še (npr.: dobrih 300 let, preden je bil napravljen Chraskov prevod [leta 1914])‘ (3) ’Od tedaj pa je slovenščina doživela mnogo sprememb. Te smo doživeli že celo v našem času, ali ne? . . . Zato cenimo sodobne prevode, ki pazljivo prenašajo iste prvotne resnice v jezik, kakršnega govorimo danes.‘

’Vi imate svojo Biblijo‘

Glej glavni naslov ”Prevod New World“.