Ali ste vedeli?

Ali je bil Jeruzalem res obdan s priostrenimi koli, kot je to napovedal Jezus?

Jezus je v prerokbi o uničenju Jeruzalema za to mesto dejal: »Prišli bodo [. . .] nadte dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe zgradili utrdbo iz priostrenih kolov, te obkrožili in te stiskali z vseh strani.« (Luka 19:43) Jezusove besede so se uresničile leta 70 n. št., ko so Rimljani pod poveljstvom Tita postavili oblegovalno pregrado iz kolov oziroma palisado okoli mesta. Tit je želel doseči troje: Judom preprečiti pobeg, pospešiti njihovo predajo in s stradanjem prisiliti prebivalce k podložnosti.

Kot je zapisal Jožef Flavij, zgodovinar iz prvega stoletja, so različne legije in manjši oddelki rimske vojske – potem ko je bila odločitev, da se postavi palisada, sprejeta – med seboj tekmovali, komu bo najprej uspelo dokončati dodeljeni del oblegovalne pregrade. Posekali so vsa drevesa v pasu približno 15 kilometrov okoli mesta ter palisado, ki je imela obseg kakšnih sedem kilometrov, dokončali v samo treh dneh. Takrat je, kot pravi Jožef, »splahnel Judom vsakršen up na pobeg«. Mesto je zaradi lakote in pobojev med različnimi oboroženimi frakcijami po kakšnih petih mesecih padlo v roke oblegovalcev.

Ali je predor pod Jeruzalemom res dal izkopati kralj Ezekija?

Proti koncu osmega stoletja pr. n. št., ko sta bila Juda in mogočna velesila Asirija v precej napetih odnosih, je na Judovem vladal kralj Ezekija. Biblija nam pove, da je ta kralj naredil veliko za zaščito Jeruzalema in za oskrbo mesta z vodo. Med deli, ki se jih je lotil, je bil izkop 533 metrov dolgega predora oziroma vodovoda, s katerim je v mesto speljal studenčnico. (2. kraljev 20:20; 2. letopisov 32:1–7, 30)

Prav takšen predor je bil odkrit v 19. stoletju. Postal je znan kot Ezekijev oziroma Silojski predor. V njem so našli napis, ki opisuje zadnji del njegovega izkopa. Oblika in slog črk tega napisa sta večino strokovnjakov pripeljala do sklepa, da je predor iz Ezekijevega časa. Toda pred desetimi leti so nekateri pričeli domnevati, da je bil izkopan kakšnih 500 let kasneje. Leta 2003 je skupina izraelskih znanstvenikov objavila rezultate svoje raziskave, katere cilj je bil določiti verodostojen čas gradnje predora. Do kakšnega sklepa so prišli?

Dr. Amos Frumkin s Hebrejske univerze v Jeruzalemu pravi: »Meritve vsebnosti ogljikovega izotopa C 14, ki smo jih opravili na organskem materialu iz malte v Silojskem predoru, in uran-torijevo datiranje stalaktitov, ki smo jih v njem našli, predor neizpodbitno datirajo v Ezekijevo obdobje.« Članek v znanstveni reviji Nature dodaja: »Trije neodvisni sklopi dokazov – radiometrično datiranje, paleografija in zgodovinsko poročilo – se ujemajo v letnici okoli 700 pr. n. št., zaradi česar je Silojski predor najbolj verodostojno datiran železnodobni biblijski objekt, kar jih poznamo.«