Sprejel je božansko napotilo
PREDPOSTAVITE, da ste v varstvo dobili popolnega otroka in od vas se pričakuje, da ga boste pravilno vzgojili. Kakšna težka naloga! Kako lahko neki nepopoln človek v tem uspe? Samo če sprejme božansko napotilo in ga uporablja v vsakodnevnem življenju.
Prav to je naredil Jezusov krušni oče Jožef. Biblija v nasprotju s podrobno razlago apokrifnih izročil malo pove glede njegove ponižne vloge v Jezusovem zgodnjem življenju. Vemo, da sta Jožef in njegova žena Marija vzgojila Jezusa, štiri ostale sinove in še hčere (Marko 6:3).
Jožef je bil po Salomonovi liniji potomec izraelskega kralja Davida. Bil je Jakobov sin in Helijev zet (Matevž 1:16; Lukež 3:23). Kot tesar v mestu Nazaret v Galileji je imel omejena denarna sredstva (Matevž 13:55; Lukež 2:4, 24; primerjajte 3. Mojzesova 12:8). Toda bil je duhovno bogat (Pregovori 10:22). To je bilo gotovo zato, ker je sprejel božansko napotilo.
Nedvomno je bil Jožef krotek in ponižen Jud, ki je veroval v Boga in je želel delati, kar je prav. Nekaj pripetljajev iz njegovega življenja, zapisanih v Svetem pismu, kaže, da je bil vedno poslušen Jehovovim zapovedim. Tako je bilo, bodisi da so bile te zapisane v zakonu bodisi da jih je prejel neposredno preko angelov.
Pravičen mož s težavami
Kaj naj bi bogaboječa oseba naredila, ko se sreča z večjimi problemi? Naj bi ,svoje breme vrgla na Jehova‘ in upoštevala božansko napotilo (Psalm 55:22)! Tako je naredil Jožef. Ko je bil zaročen z Marijo, »se pokaže, preden sta se sešla, da je noseča od svetega Duha«. Ker je bil Jožef »pravičen in je ni hotel očitno osramotiti, jo je sklenil skrivaj zapustiti«. Za tem, ko je Jožef stvari premislil, se mu je v sanjah prikazal Jehovov angel in mu rekel: »Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus, zakaj on odreši ljudstvo svoje njih grehov.« Ko se je Jožef prebudil, »stori, kakor mu je angel Gospodov ukazal, in vzame k sebi ženo svojo. In ni je spoznal, dokler ni rodila sina, in dal mu je ime Jezus.« (Matevž 1:18-25) Jožef je sprejel božansko napotilo.
Cesar Avgust je odredil, naj se ljudstvo popiše v svojih mestih. V skladu s tem sta Jožef in Marija odšla v Betlehem v Judeji. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker drugega prenočišča ni bilo prostega. Tisto noč so pastirji, ki so slišali angelsko naznanilo o tem izjemnem rojstvu, prišli pogledat dete. Kakšnih 40 dni kasneje sta Jožef in Marija izpolnila postavo in sta Jezusa skupaj z daritvijo predstavila v templju v Jeruzalemu. Oba sta se začudila, ko sta slišala preroške besede ostarelega Simeona o velikih stvareh, ki jih bo Jezus delal. (Lukež 2:1-33; primerjajte 3. Mojzesova 12:2-4, 6-8)
Čeprav je morda videti, da Lukežev evangelij 2:39 pokaže, da sta se Jožef in Marija vrnila v Nazaret takoj po predstavitvi Jezusa v templju, pa je to besedilo le del bolj zgoščenega poročila. Videti je, da so orientalski astrologi (magi) Marijo in Jezusa v betlehemski hiši obiskali kar nekaj časa po predstavitvi v templju. Božansko posredovanje je preprečilo, da ta obisk Jezusu ni prinesel smrti. Ko so se magi umaknili, se je Jožefu v sanjah prikazal Jehovov angel in mu rekel: »Herod bo iskal deteta, da bi ga pogubil.« Jožef je kot ponavadi pazil na božansko napotilo in odpeljal svojo družino v Egipt. (Matevž 2:1-14)
Po Herodovi smrti se je v Egiptu Jožefu v sanjah prikazal angel, rekoč: »Vstani in vzemi dete in mater njegovo in pojdi v zemljo izraelsko.« Ker pa je Jožef slišal, da je na Herodovem položaju vladal njegov sin Arhelaj, se je bal vrniti v Judejo. Pazeč na božansko opozorilo, ki ga je dobil v sanjah, je odšel na območje Galileje in se naselil v mestu Nazaret. (Matevž 2:15-23)
Duhoven mož
Jožef je poskrbel za to, da je družina izpolnjevala božanski zakon in bila duhovno nahranjena. Vsako leto je vso svojo družino vzel s seboj v Jeruzalem na praznovanje pashe. Ob neki taki priliki sta Jožef in Marija na povratku v Nazaret prepotovala že dnevno razdaljo od Jeruzalema, ko sta pogrešila dvanajstletnega Jezusa. Gredoč nazaj v Jeruzalem sta ga vztrajno iskala in ga končno našla v templju, kjer je tamkajšnje učitelje poslušal in spraševal. (Lukež 2:41-50)
Videti je, da je Jožef v nekaterih stvareh prepustil vodstvo svoji ženi. Ko sta se na primer vrnila v Jeruzalem in Jezusa našla v templju, je bila Marija tista, ki je s svojim mladim sinom govorila o tej stvari (Lukež 2:48, 49). Medtem ko je rastel kot »tesarjev sin«, je Jezus prejemal duhovni pouk. Jožef ga je prav tako naučil tesarstva, zato so Jezusa klicali »tesar, sin Marijin«. (Matevž 13:55; Marko 6:3) Bogaboječi starši bi danes morali popolnoma izkoristiti podobne priložnosti za poučevanje svojih otrok; posebno za duhovno vzgajanje (Efežanom 6:4; 2. Timoteju 1:5; 3:14-16).
Jožefovo upanje
Sveto pismo nas nič ne obvešča o Jožefovi smrti. Vendar je pozornosti vredno, da Markov evangelij 6:3 Jezusa imenuje ,Marijin sin‘ in ne Jožefov. To pokaže, da je bil Jožef takrat že mrtev. Poleg tega je malo verjetno, da bi na kolu pribiti Jezus Marijo zaupal v varstvo apostolu Janezu, če bi Jožef vse do leta 33 n. š. še živel. (Janez 19:26, 27)
Jožef bo torej med tistimi, ki bodo zaslišali glas Sina človekovega in bodo vstali od mrtvih (Janez 5:28, 29). Poučen o Jehovovih pripravah o večnem življenju se jih bo Jožef nedvomno okoristil in bo poslušen podložnik Velikega nebeškega Kralja, Jezusa Kristusa, enako kakor je pazil na božansko napotilo pred več kot 1900 leti.
[Slika na strani 31]
Jožef je dal Jezusu duhoven pouk in ga poleg tega naučil tesarstva