Mladi, ostanite neomajni kljub Hudičevim napadom

 1., 2. a) Zakaj mladi kristjani zmagujejo v boju proti hudobnim duhovnim silam? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj bomo pregledali?

APOSTOL Pavel je življenje kristjanov primerjal z življenjem vojakov, ki sodelujejo v boju mož na moža. Vojna, ki jo bijemo, je seveda duhovna, in ne dobesedna. Kljub temu so naši sovražniki resnični. Satan in demoni so vešči vojaki z ogromno izkušnjami. Na prvi pogled se zdi, da nimamo nobenih možnosti. Še posebej so morda videti ranljivi mladi kristjani. Zakaj lahko upajo na zmago v boju proti hudobnim nadčloveškim silam? Dejstvo je, da mladi lahko zmagajo. Pravzaprav že zmagujejo! Kako jim to uspeva? Tako da upoštevajo nasvet: »Krepite se v Gospodu.« Toda delajo več kot samo to, da črpajo moč od Boga. Za boj so tudi opremljeni. Podobno kot dobro izurjeni vojaki so si nadeli »celotno Božjo bojno opremo«. (Beri Efežanom 6:10–12.)

² Pavel je pri pisanju te ponazoritve imel morda v mislih bojno opremo rimskih legionarjev. (Apd. 28:16) Preglejmo, zakaj je ta ponazoritev ustrezna. Med tem pa bodimo pozorni, kaj so nekateri mladi za vsak del duhovne bojne opreme povedali glede izzivov in koristi tega, da ga nosijo.

 3., 4. Kako je resnica iz Svetega pisma podobna pasu rimskega vojaka?

³ Beri Efežanom 6:14. Pas rimskega vojaka je bil sestavljen iz kovinskih ploščic, ki so ščitile vojakova ledja. Narejen je bil tako, da je težek oklep ohranjal na mestu, in zato je vojak oklep lažje nosil. Nekateri pasovi so imeli tudi močne zaponke, kamor je lahko vojak zataknil meč in bodalo. Ko si je vojak pas tesno opasal, se je lahko samozavestno podal v boj.

⁴ Podobno nas resnice, ki se jih učimo iz Božje Besede, ščitijo pred duhovno škodo, ki jo povzročijo krivi nauki. (Jan. 8:31, 32; 1. Jan. 4:1) In bolj ko ljubimo Božje resnice, lažje nosimo »oklep« oziroma živimo po Božjih pravičnih merilih. (Ps. 111:7, 8; 1. Jan. 5:3) Kadar resnice iz Božje Besede jasno razumemo, lahko tudi neomajno zastopamo svoje verovanje in zagovarjamo te resnice pred nasprotniki. (1. Pet. 3:15)

 5. Zakaj bi morali vedno govoriti resnico?

⁵ Če smo tako rekoč tesno opasani s svetopisemsko resnico, bomo želeli živeti v skladu z njo in vedno govoriti resnico. Zakaj se bomo ogibali laganja? Ker je laž eno izmed Satanovih najučinkovitejših orožij. Laži škodijo tako tistemu, ki jih izreče, kot tudi tistemu, ki jim verjame. (Jan. 8:44) Zato se kljub nepopolnosti po svojih najboljših močeh trudimo ogibati laganja. (Efež. 4:25) Toda to je lahko izziv. Osemnajstletna Abigail pove: »Včasih je morda videti, kot da se ne splača govoriti resnico, še zlasti, če bi se z lažjo lahko izvlekel iz neprijetne okoliščine.« Zakaj se potem vedno trudi govoriti po resnici? »Kadar govorim resnico,« pravi, »imam pred Jehovom čisto vest. Moji starši in prijatelji pa vedo, da mi lahko zaupajo.« Victoria, ki je stara 23 let, pove: »Kadar govoriš resnico in se zavzameš za to, v kar verjameš, si morda žrtev ustrahovanja. Toda koristi so vedno neprecenljive: postaneš samozavestnejši, zbližaš se z Jehovom in si pridobiš spoštovanje tistih, ki te imajo radi.« Prav zares, vredno je, da smo vedno »okoli ledij opasani z resnico«.

 6., 7. Zakaj je pravičnost primerjana z oklepom?

⁶ Ena vrsta oklepa, ki ga je nosil rimski vojak v prvem stoletju, je bila sestavljena iz trakov železa, ki so se med seboj vodoravno prekrivali. Ti trakovi so bili ukrivljeni, tako da so se prilegali vojakovemu trupu, ter so bili s kovinskimi kaveljčki in zaponkami pritrjeni na usnjene jermene. Tudi vojakova ramena so bila prekrita z železnimi trakovi, pritrjenimi na usnje. Ta vrsta oblačila je vojakovo gibanje nekoliko omejila, poleg tega je moral vojak redno preverjati, ali so trakovi čvrsto pritrjeni. Toda oklep je preprečil, da bi rezilo meča ali konica puščice prebodla vojakovo srce ali druge vitalne organe.

⁷ Oklep zares ustrezno ponazori, kako Jehovova pravična merila ščitijo naše figurativno srce! (Preg. 4:23) Vojak ne bi zamenjal železnega oklepa z oklepom iz slabše kovine. Podobno tudi mi ne bi nikoli želeli zamenjati Jehovovih meril glede tega, kaj je prav, z lastnimi merili. Naša presoja je preprosto preveč pomanjkljiva, da bi nam dajala zaščito, ki jo potrebujemo. (Preg. 3:5, 6) Raje redno preverjajmo, ali so »železni trakovi«, ki nam jih je dal Jehova, čvrsto pritrjeni preko našega srca.

 8. Zakaj se je vredno ravnati po Jehovovih merilih?

⁸ Ali imaš včasih občutek, da te Jehovova pravična merila obremenjujejo oziroma omejujejo tvojo svobodo? Daniel, ki je star 21 let, pravi: »Učitelji in sošolci so se mi posmehovali, ker živim po svetopisemskih merilih. Za nekaj časa sem izgubil samozavest in bil sem potrt.« Kaj mu je pomagalo, da si je opomogel? »Sčasoma,« pove, »sem uvidel koristi tega, da živim po Jehovovih merilih. Nekateri moji ‚prijatelji‘ so začeli jemati droge, drugi pa so pustili šolo. Žalostno je bilo videti, kako se je obrnilo njihovo življenje. Jehova nas zares ščiti.« Petnajstletna Madison pravi: »Zelo se moram truditi, da se ravnam po Jehovovih merilih in da se ne pridružim vrstnikom pri tem, kar mislijo, da je mega ali zabavno.« Kako ji to uspeva? »Večkrat se spomnim, da nosim Jehovovo ime in da so skušnjave le Satanovi izstrelki. Kadar v boju zmagam, imam o sebi boljše mnenje.«

 9.–11. a) Katero simbolično obutev nosijo kristjani? b) Kaj nam lahko pomaga, da smo pri oznanjevanju dobre novice bolj sproščeni?

⁹ Beri Efežanom 6:15. Rimski vojak, ki ni bil obut, ni bil pripravljen, da odkoraka v boj. Njegova sandalom podobna obutev je bila narejena iz treh plasti skupaj pritrjenega usnja, kar je stopalom dajalo odlično oporo. Takšna obutev je bila tako trpežna kot tudi udobna.

¹⁰ Rimskim vojakom je dobesedna obutev pomagala, da so se uspešno bojevali, kristjanom pa simbolična obutev pomaga, da oznanjujejo sporočilo miru. (Iza. 52:7; Rim. 10:15) Kljub temu je za to, da spregovorimo, ko se ponudi priložnost, potreben pogum. »Bal sem se oznanjevati sošolcem,« pravi dvajsetletni Bo. »Mislim, da me je bilo sram. Ko gledam nazaj, ne vem, česa naj bi se sramoval. Zdaj vrstnikom z veseljem oznanjujem.«

¹¹ Številni mladi so ugotovili, da so pri oznanjevanju dobre novice bolj sproščeni, če se na to dobro pripravijo. Kaj lahko storiš, da bi bil pripravljen? Julia, ki je stara 16 let, pravi: »Literaturo imam vedno v svoji šolski torbi ter prisluhnem mnenju in prepričanju svojih sošolcev. Nato lahko razmislim, kaj bi jim pomagalo. Ko sem pripravljena, se lahko z njimi pogovarjam ravno o tem, kar bo zanje koristno.« Triindvajsetletna Makenzie pove: »Če si prijazen in znaš poslušati, lahko ugotoviš, s čim se spoprijemajo tvoji vrstniki. Potrudim se, da preberem vse objavljeno gradivo za mlade. Tako lahko vrstnike usmerim na informacije iz Svetega pisma ali s spletnega mesta jw.org, ki jim bodo pomagale.« Kot pokažejo te izjave, bolj ko si pripravljen za oznanjevanje, bolj udobno se boš počutil v svoji »obutvi«.

12., 13. Kaj med drugim spada med Satanove »goreče izstrelke«?

¹² Beri Efežanom 6:16. Velik ščit, ki ga je nosil rimski legionar, je bil pravokotne oblike in je vojaka kril od ramen do kolen. Vojaka je ščitil pred udarci orožja in rojem puščic.

¹³ Med »goreče izstrelke«, ki jih Satan morda usmerja vate, spadajo laži o Jehovu, in sicer da mu ni mar zate in da te nima rad. Devetnajstletna Ida se bojuje z občutki manjvrednosti. Takole pove: »Pogosto imam občutek, da mi Jehova ni blizu in da noče biti moj prijatelj.« Kako odbija takšen napad? »Mojo vero močno okrepijo shodi,« pravi Ida. »Ponavadi sem tam samo sedela in nisem nikoli komentirala, saj sem menila, da nihče ne želi slišati tega, kar imam povedati. Vendar se sedaj za shode pripravim in skušam odgovoriti dvakrat ali trikrat. To mi ni enostavno, toda zatem se počutim veliko bolje. Poleg tega so bratje in sestre res zelo spodbudni. Po vsakem shodu se zavedam, da me Jehova ljubi.«

14. Katero resnico poudari Idina izkušnja?

¹⁴ Idina izkušnja poudari pomembno resnico: Dobesedni ščit, ki ga je imel vojak, je bil določene velikosti, naš ščit vere pa se lahko manjša ali veča. To je odvisno od nas. (Mat. 14:31; 2. Tes. 1:3) Kako zelo pomembno je, da krepimo svojo vero!

15., 16. Kako je upanje podobno čeladi?

¹⁵ Beri Efežanom 6:17. Čelada, ki jo je nosil vojak rimske pehote, je bila oblikovana tako, da je varovala pred udarci, usmerjenimi v glavo, vrat in obraz. Nekatere čelade so imele ročaj, da je vojak lahko čelado nosil v roki.

¹⁶ Podobno kot čelada ščiti vojakove možgane, »upanje na rešitev« ščiti naš um oziroma našo sposobnost razmišljanja. (1. Tes. 5:8; Preg. 3:21) Upanje nam pomaga, da smo osredinjeni na Božje obljube in da probleme vidimo v pravi luči. (Ps. 27:1, 14; Apd. 24:15) Vendar če želimo, da nas »čelada« ščiti, jo moramo nositi na glavi, in ne v roki.

17., 18. a) Kako bi nas lahko Satan navedel, da bi si sneli čelado? b) Kako lahko pokažemo, da nas ni zavedla Satanova prevara?

¹⁷ Kako bi nas lahko Satan navedel, da bi si sneli čelado? Razmisli o tem, kako je ravnal z Jezusom. Satan je zagotovo vedel, da Jezus upa na to, da bo navsezadnje vladal človeštvu. Toda Jezus naj bi čakal do časa, ki ga je določil Jehova. In pred tem naj bi trpel in umrl. Zato je Satan Jezusu ponudil priložnost, da svoje upanje predčasno uresniči. Obljubil mu je, da mu bo dal vso oblast, in to pri priči, če ga le enkrat počasti. (Luk. 4:5–7) Podobno Satan ve, da nam Jehova obljublja, da bomo v novem svetu deležni obilice gmotnih reči. Toda na to moramo počakati in morda med tem prestajati težke čase. Zato nam Satan ponuja mikavne priložnosti, da bi takšno življenje uživali že zdaj. Želi, da bi iskali najprej gmotne reči oziroma da bi imeli vse, in to takoj. Satan nas navaja k temu, da bi nam bilo iskanje Kraljestva šele na drugem mestu v življenju. (Mat. 6:31–33)

¹⁸ Podobno kot številne mlade kristjane tudi dvajsetletne Kiane ni zavedla ta prevara. »Zavedam se, da je Božje kraljestvo edino upanje za rešitev vseh naših problemov,« pravi. Kako to trdno upanje vpliva na njeno razmišljanje in ravnanje? Takole doda: »Upanje na raj mi pomaga, da na posvetne cilje gledam v pravi luči. Ne skušam unovčiti svojih talentov niti si ne prizadevam, da bi se vzpenjala po družbeni lestvici. Čas in energijo raje namenjam doseganju duhovnih ciljev.«

19., 20. Kako lahko postanemo še spretnejši pri uporabi Božje Besede?

¹⁹ Meč, ki ga je uporabljal vojak rimske pehote v času, ko je Pavel napisal svoje pismo, je bil dolg približno 50 centimetrov in je bil narejen za boj mož na moža. Rimski vojaki so znali meč spretno vihteti, saj so z njim vadili vsak dan.

²⁰ Pavel primerja Božjo Besedo z mečem, ki nam ga je dal Jehova. Toda moramo se naučiti, da jo spretno uporabljamo, ko zagovarjamo svoje prepričanje ali pa ko moramo popraviti svoje razmišljanje. (2. Kor. 10:4, 5; 2. Tim. 2:15) Kako lahko v tem postaneš še spretnejši? Sebastian, ki je star 21 let, pravi: »Pri osebnem branju Svetega pisma si iz vsakega poglavja izpišem eno vrstico. Sestavljam seznam svojih najljubših svetopisemskih vrstic. Tako se vedno bolj usklajujem z Jehovovim razmišljanjem.« Prej omenjeni Daniel pove: »Pri osebnem branju Svetega pisma izbiram vrstice, za katere menim, da bi lahko pomagale ljudem na oznanjevanju. Ugotovil sem, da se ljudje dobro odzovejo, kadar vidijo, da si navdušen nad Svetim pismom in da jim skušaš po svojih najboljših močeh pomagati.«

21. Zakaj ni nobenega razloga, da bi se bali Satana in demonov?

²¹ Kot je razvidno iz zgleda mladih, omenjenih v tem članku, ni nobenega razloga, da bi se bali Satana in demonov. Resda so mogočni, vendar niso nepremagljivi. Prav tako so smrtni. Kmalu, in sicer med Kristusovim tisočletnim vladanjem, bodo zaprti v brezno in tako popolnoma nedejavni, zatem pa bodo uničeni. (Raz. 20:1–3, 7–10) Poznamo svojega sovražnika, njegove taktike in namen. Z Jehovovo pomočjo lahko kljub Hudičevim napadom ostanemo neomajni!