”Oblecimo orožje luči“
”Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo torej dela teme in oblecimo orožje luči.“ — RIMLJANOM 13:12
1., 2. Kako se je v prvem stoletju odzvala večina Židov na ’pravo luč‘ in to navkljub kakšnim prednostim?
JEZUS KRISTUS ”je prava luč, ki . . . razsvetljuje vsakega človeka“. (Janez 1:9) Ko je leta 29 n.š. prišel kot Mesija, je prišel k narodu, ki ga je Bog izbral za svoje priče in je bil vsaj formalno predan Jehovu. (Izaija 43:10) Mnogo Izraelcev je pričakovalo Mesija in kar precéj jih je vedelo za prerokbe, ki so ga identificirale. Razen tega je Jezus oznanjeval po vsej Palestini in delal znamenja pred očmi množic. Ljudje so se trumoma zgrinjali k njemu in to, kar so videli in slišali, je nanje naredilo vtis. (Matej 4:23-25; 7:28, 29; 9:32-36; Janez 7:31)
2 Na koncu pa je večina Židov Jezusa zavrgla. Janezov evangelij poroča: ”V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.“ (Janez 1:11) Zakaj je bilo tako? Odgovor na to vprašanje nam bo pomagal, da ne bomo ponovili njihove napake. Pomagal nam bo, da ’bomo odvrgli dela teme in oblekli orožje luči‘, tako se bomo izognili neugodni sodbi, ki je v prvem stoletju doletela Izrael. (Rimljanom 13:12; Luka 19:43, 44)
Nasprotovanje verskih oblasti
3. Kako so židovski verski voditelji dokazali, da so ”slepi vodniki“?
3 V Izraelu so verski voditelji bili glavni v zavračanju luči. Navkljub temu, da so bili ”učitelji postave“, so ljudem naprtili birokratski sistem zakonov, ki so bili pogosto v nasprotju z Božjim Zakonom. (Luka 11:45, 46) Tako so ’s svojim izročilom, ki so ga širili, razveljavili Božjo besedo‘. (Marko 7:13; Matej 23:16, 23, 24) Bili so ”slepi vodniki“, preprečevali so svetlobi, da bi posvetila mednje. (Matej 15:14, AC)
4., 5. (a) Kako so reagirali farizeji, ko se je kar precej Židov začelo spraševati, če je Jezus Mesija? (b) Kakšno slabo stališče srca je izdajalo farizeje?
4 Ob neki priložnosti, ko se je mnogo Izraelcev spraševalo, če je Jezus morda Kristus, so vznemirjeni farizeji poslali vojake, naj ga aretirajo. Toda vrnili so se praznih rok z besedami: ”Še nikoli noben človek ni tako govoril.“ Farizeji so jih hladnokrvno vprašali: ”Menda se niste dali tudi vi zapeljati? Je mar kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? Prekleta ta drhal, ki ne pozna postave!“ Nikodem, član Sinedrija, je ugovarjal, da je nezakonito obsoditi človeka, ne da bi ga prej zaslišali. Farizeji so ga zlobno napadli: ”Kaj si tudi ti iz Galileje? Natančno beri in sprevidi, da noben prerok ne pride iz Galileje.“ (Janez 7:46-52)
5 Zakaj so verski voditelji Bogu predanega naroda ravnali tako? Zato, ker so razvili slabo stališče srca. (Matej 12:34) Njihovo zaničevanje običajnih ljudi je izdajalo njihov prezir. S tem, ko so trdili, da nihče ’izmed voditeljev in farizejev [ni] sprejel vere vanj‘, so ošabno predpostavili, da bi lahko Mesija bil resničen le, če bi ga priznali oni. Poleg tega so bili nepošteni, ker so poskušali spraviti Jezusa na slab glas, ker je prišel iz Galileje, čeprav bi že preprosta raziskava pokazala, da se je dejansko rodil v Betlehemu, v prerokovanem rojstnem kraju Mesija. (Mihej 5:1; Matej 2:1)
6., 7. (a) Kako so verski voditelji reagirali na Lazarjevo vstajenje? (b) Kaj je rekel Jezus, da bi odkril ljubezen verskih vodij do teme?
6 Ko je Jezus obudil Lazarja, so verski voditelji neizprosno in prepričljivo nasprotovali luči. Za bogaboječega človeka bi bilo takšno dejanje dokaz, da Jezusa podpira Jehova. Verski voditelji pa so v tem videli samo nevarnost za svoj privilegiran položaj. Rekli so: ”Kaj naj storimo, ker dela ta človek veliko znamenj. Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli oblast nad templjem in narodom.“ (Janez 11:44, 47, 48) Sklenili so, da bodo usmrtili oba, Jezusa in Lazarja, verjetno so upali, da bodo morda s tem pogasili luč. (Janez 11:53, 54; 12:9, 10)
7 Ti verski voditelji Božjega naroda so se zaradi brezobzirnosti, ošabnosti, nepoštenih misli in prevladujoče sebičnosti odvrnili od luči. Proti koncu svoje službe jih je Jezus ožigosal z besedami: ”A gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Sami ne greste noter, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.“ (Matej 23:13)
Sebičnost in ponos
8. Kateri dogodki v Nazaretu so pokazali slabo stališče srca nekaterih tamkajšnjih prebivalcev?
8 V glavnem so Judje prvega stoletja posnemali svoje verske voditelje in zaradi slabega stališča srca zavrgli luč. Na primer, ob neki priložnosti so povabili Jezusa, naj govori v sinagogi v Nazaretu. Ko je prebral in razložil nekaj vrstic iz Izaijeve knjige, so ga zbrani še poslušali. Toda ko jim je pokazal na zgodovinsko primerjavo, ki je odkrivala njihovo sebičnost in pomanjkanje vere, so se razjezili in ga poskušali ubiti. (Luka 4:16-30) Ponos, ena od njihovih slabosti, jih je oviral, da se niso pravilno odzvali na luč.
9. Kako so se odkrili napačni nagibi velike množice iz Galileje?
9 Ob drugi priložnosti je ob Galilejskem jezeru Jezus čudežno nahranil veliko množico. Očividci čudeža so priznali: ”To je zares prerok, ki mora priti na svet.“ (Janez 6:10-14) Ko se je Jezus odpeljal z ladjo na drugo mesto, je množica šla za njim. Toda Jezus je vedel, da mnogi tega niso storili iz ljubezni do luči. Rekel jim je: ”Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.“ (Janez 6:26) Kmalu se je izkazalo, da je imel prav, kajti precej teh, ki so hodili za njim se je vrnilo v svet. (Janez 6:66) Sebično razmišljanje, ”To mi pač nič ne koristi!“ zavira delovanje luči.
10. Kako je večina poganov reagirala na luč?
10 Po Jezusovi smrti in vstajenju so verni Judje še naprej posredovali luč ostalim Judom, toda le malo teh se je odzvalo. Zato so apostol Pavel in ostali služili kot ”luč narodom“; dobro vest so razširili po ostalih deželah. (Apostolska dela 13:44-47) Mnogi Nejudje so se odzvali, toda v glavnem so reagirali tako, kot je to opisal Pavel: ”Mi oznanjamo Kristusa, križanega [na kol pribitega], . . . [vest, ki je] poganom nespamet.“ (1. Korinčanom 1:22, 23) Večina Nejudov je zavrnila luč, ker so bili zaslepljeni s poganskim praznoverjem ali s posvetnimi filozofijami. (Apostolska dela 14:8-13; 17:32; 19:23-29)
’Poklicani iz teme‘
11., 12. Kdo se je odzval na luč v prvem stoletju in kdo se odziva danes?
11 V prvem stoletju so bili navkljub splošnemu neodzivanju pravicoljubni ’poklicani iz teme v . . . Božjo čudovito svetlobo‘. (1. Petrovo 2:9) O teh je apostol Janez napisal: ”Katerikoli so ga [Kristusa] sprejeli, jim je dal oblast da postanejo otroci Božji njim, ki verujejo v ime njegovo.“ (Janez 1:12, AC) Od binkošti leta 33 n.š. sem, so bili ti ljubitelji luči krščeni s svetim duhom in postali so Božji sinovi z upanjem, da bodo kraljevali z Jezusom v njegovem nebeškem Kraljestvu.
12 V naših dneh so zbrani zadnji od Božjih maziljenih sinov, in se v spolnitev Danijelove prerokbe ’leskečejo kakor sijaj neba, . . . ki so množice poučili v pravičnosti‘. (Danijel 12:3) Pustili so, da je njihova luč svetila z vso močjo in tako je čez štiri milijone ”drugih ovc“ pritegnila resnica in se sedaj veselijo pravičnega položaja pred Bogom. (Janez 10:16) Ti zato po vsem svetu odsevajo luč, tako da sedaj sveti kot še nikoli. Tako kot v prvem stoletju, se tudi v našem času ’tema ni polastila luči‘. (Janez 1:5)
’V Bogu ni nobene teme‘
13. Na kaj nas je opozoril apostol Janez?
13 Kljub temu ne bi smeli nikoli pozabiti na opozorilo apostola Janeza: ”Bog je luč in v njem ni nobene temè. Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu živimo v temi, lažemo in se ne držimo resnice.“ (1. Janezovo 1:5, 6) Povsem mogoče je, da padejo kristjani v isto past kot Judje in čeprav so po imenu priče za Boga, opravljajo dela teme.
14., 15. Katera dela teme so se pojavila v krščanski skupščini prvega stoletja in kaj se lahko naučimo iz tega?
14 V prvem stoletju se je to zares dogajalo. Beremo lahko o resnih razprtijah v Korintu. (1. Korinčanom 1:10-17) Apostol Janez je moral opozoriti maziljene kristjane, naj se ne sovražijo med seboj in Jakob je moral nekaterim svetovati, da naj ne bodo bolj naklonjeni bogatim kot revnim. (Jakob 2:2-4; 1. Janezovo 2:9, 10; 3. Janezovo 11, 12) Ko je Jezus preiskal sedem maloazijskih skupščin, kot to navaja Razodetje, je sporočil, da so se vanje vrinila dela teme, vključno z odpadništvom, malikovanjem, nemoralo in pridobitništvom. (Razodetje 2:4, 14, 15, 20-23; 3:1, 15-17) V teh prvih dneh krščanske skupščine jih je precej zanemarilo luč, nekatere so izključili, drugi pa so se ločili sami in odšli ”ven v temo“. (Matej 25:30; Filipljanom 3:18; Hebrejcem 2:1; 2. Janezovo 8-11)
15 Vsa ta poročila iz prvega stoletja kažejo, na kakšne načine se lahko tema Satanovega sveta prikrade v razmišljanje posameznih kristjanov ali celo skupščine kot celote. Stalno moramo biti na preži, da se ne bi kaj takega pripetilo nam. Kako?
Nova osebnost
16. Kaj pametnega je apostol Pavel svetoval Efežanom?
16 Pavel je opozoril Efežane, naj ne bodo več ’otemnjeni v razumu in odtujeni Božjemu življenju‘. Da ne bi zdrsnili nazaj v temo, morajo razvijati stališče srca, ki pripada luči. Pavel je rekel: ”Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo slepljive strasti, da se prenovite v duhu svojega mišljenja in oblečete novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti.“ (Efežanom 4:18, 22-24)
17. Kako se lahko izognemo padcu v temo?
17 Pavel je pravtako svetoval korenit poseg, namreč da odstranimo vse, kar je bilo nekdaj del nas, našo staro osebnost in dovolimo, da se razvije popolnoma nov duh, ki bi vplival na naše razmišljanje. In on tega ni govoril novim interesentom, temveč krščenim kristjanom. Spreminjanje naše osebnosti se ne konča ob krstu. To je neprekinjen proces. Če prenehamo gojiti novo osebnost, jo bo verjetno prekrila stara, s svojim ponosom, brezobzirnostjo in sebičnostjo. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 7:21-25) To nas lahko vrne v dela teme.
”V tvoji luči gledamo svetlobo“
18., 19. Po čem se bo, glede na Jezusove in Pavlove besede, prepoznalo otroke luči?
18 Zapomnimo si, da je to, ali bomo dosegli večno življenje, odvisno od Božje ugodne sodbe in to na podlagi tega, koliko ljubimo luč. Potem, ko je namignil na to, je Jezus rekel: ”Kdor namreč dela hudo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Kdor se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.“ (Janez 3:19-21)
19 Pavel je podprl to misel, ko je pisal Efežanom: ”Obnašajte se kot sinovi luči! Sad luči je namreč v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici.“ (Efežanom 5:8, 9) Tako naša dela pokažejo, če smo otroci luči ali teme. Toda prava dela lahko izvirajo le iz dobrega srca. Zato moramo paziti na naše srce. Zavedati se moramo, pomembnosti obnavljanja naše osebnosti in pazimo na duh, ki usmerja naše misli. (Pregovori 4:23)
20., 21. (a) S kakšnim posebnim izzivom se srečujejo otroci, rojeni v krščanskih družinah? (b) S kakšnim izzivom se srečujejo vsi otroci krščanskih staršev?
20 Včasih je lahko to poseben izziv za otroke predanih Jehovovih prič. Zakaj? Po eni strani takšni otroci uživajo čudovite blagoslove. Ker od zgodnjega otroštva poznajo resnico, jim dejansko ni bilo nikoli potrebno na lastni koži izkusiti teme Satanovega sveta. (2. Timoteju 3:14, 15) Po drugi strani pa nekateri takšni otroci jemljejo resnico preveč na lahko in se v resnici nikoli ne naučijo, kaj pomeni ljubiti luč. Tako se je zgodilo z večino Judov prvega stoletja. Odrasli so v Jehovovem predanem narodu in do neke mere so poznali resnico. Toda le-ta ni bila v njihovih srcih. (Matej 15:8, 9)
21 Krščanski starši so pred Bogom odgovorni, da otroke vzgojijo v luči. (5. Mojzesova 6:4-9; Efežanom 6:4) Na koncu, pa mora otrok sam začeti ljubiti luč bolj kot temo. Potruditi se mora, da postane luč resnice del njega. Ko odrašča, se mu morda nekatere značilnosti Satanovega sveta zdijo privlačne. Lahkomiseln in neodgovoren način življenja njegovih vrstnikov se mu morda zdi vznemirljiv. Skepticizem, ki se ga uči v šoli, je morda vabljiv. Toda nikoli ne bi smel pozabiti, da zunaj luči ”tema pokriva zemljo“. (Izaija 60:2) Dolgoročno gledano, nam ta svet teme ne more ponuditi ničesar dobrega. (1. Janezovo 2:15-17)
22. Kako Jehova sedaj blagoslavlja tiste, ki prihajajo k luči in kako jih bo blagoslovil v prihodnosti?
22 Kralj David je zapisal: ”Zakaj v tebi [Jehova] je studenec življenja in v tvoji luči gledamo svetlobo. Ohrani svojo milost njim, ki te častijo.“ (Psalm 36:10, 11, v NW 36:9, 10) Tisti, ki ljubijo luč, spoznavajo Jehova in to lahko pomeni zanje življenje. (Janez 17:3) V svoji ljubeči dobrohotnosti jih Jehova že sedaj podpira in ko bo izbruhnila velika stiska, jih bo prepeljal skoznjo v novi svet. To lahko doživimo tudi mi, če se sedaj ogibamo teme Satanovega sveta. V novem svetu bo človeštvo obnovljeno v popolno življenje v raju. (Razodetje 21:3-5) Tisti, ki bodo ugodno sojeni, bodo imeli priložnost, da za vse večne čase uživajo v Jehovovi luči. Kako veličansten obet! In kako močna spodbuda, naj sedaj ’odvržemo . . . dela teme in oblečemo orožje luči‘! (Rimljanom 13:12)
Ali se spomniš?
◻ Zakaj je večina Judov Jezusovih dni odklonila luč?
◻ Kako močno sveti luč v sodobnem času?
◻ Kakšno svarilo glede sebičnosti in ponosa so nam priskrbeli primeri iz prvega stoletja?
◻ Kaj je bistveno za obstanek v luči?
◻ Kakšni blagoslovi čakajo ljubitelje luči?
[Slika na strani 14]
Večina Judov Jezusovih dni se ni odzvala na luč
[Slika na strani 17]
Že desetletja se uporablja različne načine, da bi luč svetila in pridobivala učence
[Slika na strani 18]
”Treba je, da odložite starega človeka . . . in oblečete novega človeka“