Jehovin jubilej čas našega veselja

»Posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem njenim prebivalcem: bodi vam jubilej ... Bodi vam sveto ... in boste varno prebivali v deželi.« — 3 MOJZESOVA 25:10—12, 18, EI

 1. Kakšen napis je na Zvonu svobode, in odkod so vzete te besede?

MORDA si že slišal za znani Zvon svobode v Philadelphii (Pennsylvania, ZDA). The World Book Encyclopedia pravi, da je ta zvon »zadonel 8. julija 1776 skupaj z drugimi cerkvenimi zvonovi, da bi oznanil sprejem Deklaracije o neodvisnosti. Njegov napis ‘Proglasite svobodo za vse prebivalce dežele’, je vzet iz Biblije (3 Mojzesova 25:10)«.

 2. Kaj ti misliš o upanju na svobodo, toda kakšni problemi lahko nastanejo v zvezi s tem?

² Svoboda je še vedno zelo privlačna, mar ne? Gotovo se bi ti veselil upanja na resnično svobodo izpod vseh napačnih predstav, političnega pritiska ali zatiranja, oslabelosti, ki jo povzročata starost in bolezen, kar končno vodi v smrt. Če da, tedaj imaš dober razlog za radost, in kmalu boš imel za to še več razlogov. ‘Kako je to mogoče?’ boš vprašal, kajti še nobena vlada ni poskrbela za popolno svobodo in niti znanstveniki niti zdravniki ne morejo preprečiti staranja, bolezni in smrti. Toda, znova poudarjamo, da zate obstaja razlog, da se veseliš prave svobode. Da bi to razumel, preišči važno informacijo o ozadju, ki se lahko tiče tudi tebe — sedaj in v bodočnosti.

 3. Kaj je bilo jubilejno leto, in kaj se je tisto leto zgodilo?

³ V gornjem biblijskem stavku je uporabljena beseda »jubilej«. Jubilej je bil leto dni dolgo razdobje, ko je morala vsa dežela Izrael držati sabat, Sledila je nizu sedmih poljedelskih let, ki so skupaj trajala 49 let. Petdeseto leto, jubilejno leto, je bilo za deželo, ki jo je Jehova dal svojemu ljudstvu, da bi izpolnil obljubo, dano njihovemu predniku Abrahamu, »Jehovinemu prijatelju,« vrhunec niza teh sabatnih let. (Jakob 2:23; Izaija 41:8) Ob jubileju ali jubilejnem letu so v vsej deželi proglasili svobodo. To je pomenilo svobodo za vse Izraelce, ki so se morali zaradi dolgov prodati v suženjstvo. Nadaljnja značilnost jubilejnega leta je bila v tem, da so vrnili vsa dedna zemljišča, ki so bila prodana (običajno zaradi denarnih težav). (3 Mojzesova 25:1—54)

 4. Kdaj so objavili jubilej, in kako?

⁴ S tem zgodovinskim ozadjem v mislih lahko spoznaš, zakaj je bilo jubilejno leto praznično leto svobode. Oznanjeno je bilo s trobljenjem na rog na spravni dan.a Mojzes je v Tretji Mojzesovi 25:9, 10 zapisal naslednje navodilo: »Potem daj bučno zatrobiti na trombo deseti dan sedmega meseca; na trombo dajte zatrobiti po vsej vaši deželi na spravni dan! Posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem njenim prebivalcem; bodi vam jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini in povrne naj se k svoji rodovini.« /EI/ Leta 1473 pr. n. št. je Jozue peljal Izraelce čez Jordan v obljubljeno deželo, kjer naj bi praznovali ta jubilej.

Oklicana začetna svoboda

 5. Katera gledišča osvoboditve in jubileja bomo pregledali?

⁵ Vse to morda zveni kot del starodavne zgodovine, ki se komaj tiče našega življenja, še posebej če nismo judovskega porekla. Toda Jezus Kristus nam je dal tehten razlog, da pričakujemo večji jubilej. To je osnova za to, da se veselimo prostosti in svobode. Da bi spoznali zakaj se lahko veselimo, moramo videti, kako je Jezus v prvem stoletju na dva načina poskrbel za osvoboditev. Zatem bomo pregledali, kako to ustreza dvema osvoboditvama v času našega življenja, toda tokrat gre za osvoboditvi mnogo večjega obsega, ki nam dajeta še večji razlog za veselje.

6., 7. a) Kakšen čudovit razvoj stvari je bil napovedan po Izaiji 61:1—7? b) Kako je Jezus nakazal, da se je izpolnila Izaijeva prerokba?

⁶ Čeprav se v Izaiji 61:1—7 ne govori naravnost o jubilejnem letu starega časa, pa se v preroškem smislu vseeno nanaša na bodočo vrsto osvoboditve: »Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato, ker me je Jehova pomazilil, da naj oznanjam blagovestje krotkim; poslal me je obvezovat potrte v srcu, oznanjat svobodo jetnikom in zaprtim, da se jim odpira ječa; da oklicujem milostno leto Jehovino in dan maščevanja Boga našega, da tolažim vse žalujoče ... in veselje bodo imeli večno.« Toda kdaj in kako naj bi se ta prerokba izpolnila?

⁷ Po praznovanju pashe leta 30 n. št. je šel Jezus Kristus na dan sabata v sinagogo. Tam je prebral del prerokbe iz Izaije in jo uporabil nase. V Luki 4:16—21 deloma piše: »Odvil je (zvitek) in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ‘Jehovin duh je nad menoj, kajti Jehova me je pomazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest (dobro vest) ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje in slepim vid, da zatirane pustim na svobodo, in napovem leto Jehovinega usmiljenja.’... Začel jim je govoriti: ‘Danes se je izpolnila beseda Svetega pisma, ki ste jo slišali.’« /JP/

 8. a) Kakšno pripravljalno (predhodno) svobodo je omogočil Jezus? b) Kako je to ponazorjeno v Janezu 9:1—34?

⁸ Dobra vest, ki jo je Jezus oznanjeval, je Judom, ki so jo sprejeli, prinesla duhovno osvoboditev. Bili so osvobojeni mnogih zmotnih predstav, ker so se jim odprle oči, da so lahko spoznali, kaj pomeni in zahteva pravo čaščenje. (Matej 5:21—48) Ta svoboda je bila več vredna kot telesne ozdravitve, ki jih je povzročil Jezus. Na primer, čeprav je Jezus odprl oči človeku, ki je bil od rojstva slep, je temu človeku veliko bolj koristilo to, da je priznal Jezusa kot Božjega preroka. Nova svoboda tega moža se je razlikovala od stanja verskih voditeljev, ki so bili sužnji svojih tradicij in zmotnih prepričanj. (Janez 9:1—34; 5 Mojzesova 18:18; Matej 15:1—20) To pa je bila samo začetna ali predhodna (pripravljalna) svoboda. Že v prvem stoletju je Jezus poskrbel še za drugo svobodo, ki je bila vzporednica jubileja v starem Izraelu. Zakaj lahko tako sklepamo?

 9. Katera oblika suženjstva je ostala celo za tiste, ki so bili duhovno osvobojeni?

⁹ Jezus je pojasnil bivšem slepcu: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da tisti, ki ne vidijo, spregledajo in, da tisti, ki vidijo, oslepe.« Nato je rekel farizejem: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha; tako pa pravite: ‘Vidimo’; vaš greh ostane.« (Janez 9:35—41, EI) Da, greh, ki je vodil v smrt, je bil še vedno glavni problem in je takšen še danes. (Rimljanom 5:12) Judje, pa tudi apostoli, ki so imeli korist od začetne osvoboditve, od duhovne osvoboditve, ki jo je omogočil Jezus, so ostali nepopolni ljudje. Ostali so sužnji greha in njegove posledice, smrti. Ali lahko Jezus to spremeni? Bo to storil? In če bo, kdaj?

10. Kakšno dodatno svobodo je obljubil Jezus?

¹⁰ Jezus je pred tem dejal: »Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji, in spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« Njegovi židovski poslušalci so na to odvrnili: »Seme Abrahamovo smo in nikomur še nismo nikdar sužnjevali; kako praviš ti: ‘Postanete svobodni’?« Jezus je odgovoril: »Resnično, resnično vam pravim, da vsak, kdor dela greh, je suženj grehu. Suženj pa ne ostane v hiši vekomaj; sin ostane vekomaj.« (Janez 8:31—36) Čeprav so Judje bili telesni potomci Abrahama, jih to ni moglo osvoboditi iz suženjstva grehu. Jezus je dodal ta zgodovinski proglas o svobodi, da bi usmeril pozornost na nekaj, kar bi šele prišlo in kar naj bi bilo večje od tistega, kar so doživeli Izraelci v kateremkoli jubilejnem letu.

Krščansko jubilejno leto se prične

11. Zakaj se naše zanimanje za krščanski jubilej osredotoči na leto 33 n. št.?

¹¹ Judje niso spoznali, da je jubilej po zavezi postave predstavljal večji jubilej. (Kološanom 2:17; Efežanom 2:14, 15) K temu jubileju za kristjane spada »resnica«, ki lahko ljudi osvobodi — resnica, osredotočena na Sina, Jezusa Kristusa. (Janez 1:17) Kdaj se je pričelo praznovanje tega večjega jubilejnega leta, ki nas lahko osvobodi celo greha in njegovih učinkov? Pričelo se je ob binkoštih, spomladi leta 33 n. št. To je bilo deset dni po Jezusovem vnebohodu, ko je vrednost svoje žrtve predložil Bogu Jehovi. (Hebrejcem 9:24—28)

12., 13. Kateri dogodek po Jezusovi smrti je pomenil za njegove učence nenavadno doživetje?

¹² Pred Jezusom Kristusom še nikoli ni bilo človeško stvarjenje obujeno od mrtvih v večno življenje. (Rimljanom 6:9—11) Namesto tega so vsi zaspali v smrti in naj bi spali vse dokler ne bi prišel čas za obujanje človeškega rodu. Jezus Kristus je z vstajenjem ob posredovanju Božje moči, postal — kakor ga imenuje Sveto pismo — »prvina tistih, ki so pozaspali«. (1 Korinčanom 15:20)

¹³ Petdeset dni po njegovem vstajenju je bilo dokazano, da je obujeni Jezus Kristus odšel v nebo, kjer se je z vrednostjo svoje popolne človeške žrtve pojavil pred Bogom Jehovo in jo uporabil v korist človeštva. To je bilo ob binkoštih leta 33 n. št. V poslušnosti do Jezusovega navodila se je v Jeruzalemu zbralo približno 120 učencev. Nato je Kristus na te učence izlil svetega duha, s čimer se je izpolnil Joel 2:28, 29. Nad njihovimi glavami so lebdeli (plapolali) ognjeni jeziki, in pričeli so govoriti jezike, ki so jim bili tuji. (Apostolska dela 2:16—21, 33) To je bil dokaz, da je obujeni Jezus Kristus prišel v nebesa in se z vrednostjo popolne človeške žrtve pojavil pred Bogom, da jo uporabi v korist človeštva.

14. a) V kakšni situaciji so se nahajali Kristusovi učenci glede zavez? b) Kateri blagoslov je vključevala nova zaveza?

¹⁴ Kakšne posledice je to imelo za učence? Bili so osvobojeni zaveze postave, ki jo je Bog sklenil z naravnim Izraelom, in jo je razveljavil, ker je bila pribita na Jezusov mučilni kol. (Kološanom 2:13, 14; Galačanom 3:13) To zavezo je nadomestila nova zaveza, ki ni bila sklenjena z narodom naravnega Izraela, temveč z novim »narodom« duhovnih Izraelcev. (Hebrejcem 8:1—13; Galačanom 6:16) Ta, v Jeremiji 31:31—34 napovedana nova zaveza, je bila sklenjena po posredniku, ki je bil večji od Mojzesa, preroka starega časa. Zaradi zanimanja za osvoboditev naj bi še posebej upoštevali določeno značilnost nove zaveze. Apostol Pavel je usmeril pozornost na to, ko je pisal: »‘To je zaveza, ki jo bom sklenil’ z njimi ‘po tistih dneh’... ‘Njihovih grehov in krivic se ne bom več spominjal.’ Kjer pa so te odpuščene, ni več daritve za grehe.« (Hebrejcem 10:16—18, JP)

15. Zakaj lahko rečemo, da se je ob binkoštih leta 33 n. št. za maziljence pričelo krščansko jubilejno leto? (Rimljanom 6:6, 16—18)

¹⁵ Na to osvoboditev greha je opozoril Jezus, ko je rekel: »Ako vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.« (Janez 8:36, EI) Zamisli si, na osnovi Kristusove žrtve se je možno osvoboditi greha! Vse od binkošti je Bog verne proglašal za pravične in jih posvojil kot duhovne sinove, ki imajo upanje, da bodo s Kristusom vladali v nebesih. Pavel je pojasnil: »Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva,... Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi.« (Rimljanom 8:15—17) Nedvomno se je takrat za maziljene kristjane pričel krščanski jubilej ali jubilejno leto.

16. Kakšne dodatne blagoslove in izglede so imeli tisti, ki so praznovali krščanski jubilej?

¹⁶ Ob binkoštih leta 33 n. št. je torej nastal nov narod duhovnih Izraelcev. Sestavljen je bil iz ljudi, katerih grehi so bili odpuščeni na osnovi Kristusove žrtvene krvi. (Rimljanom 5:1, 2; Efežanom 1:7) Kdo lahko zanika, da ti prvi člani duhovnega Izraela, ki so bili sprejeti v novo zavezo, z odpuščanjem grehov niso doživeli čudovite osvoboditve? Bog jih je naredil za »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za Božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki jih je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1 Petrov 2:9, JP) Res je, da je njihovo meseno telo bilo še nepopolno in podvrženo smrti. Toda ker jih je sedaj Bog opravičil in sprejel kot duhovne sinove, je bila njihova mesena smrt samo »rešitev«, ki je omogočila njihovo vstajenje v Kristusovo »nebeško Kraljestvo«. (2 Timoteju 4:6, 18)

17., 18. Zakaj je bila osvoboditev v zvezi s krščanskim jubilejem dragocenejša od predhodne svobode, ki jo je oznanil Jezus?

¹⁷ Začetni ali pripravljalni korak osvoboditve vernih Judov izpod zmotnih predstav in dejanj, je bil velike vrednosti. Toda videli smo, da je Jezus šel dlje od te duhovne osvoboditve. Od binkošti 33 n. št. dalje je osvobajal verne ljudi izpod »postave greha in smrti«. (Rimljanom 8:1, 2) Tako se je za maziljene kristjane pričel krščanski jubilej. To je bila gotovo mnogo dragocenejša osvoboditev, saj je vključevala upanje, da bodo v nebesih živeli kot Kristusovi sodediči.

¹⁸ Doslej smo pregledali dvoje gledišč krščanske svobode v prvem stoletju, ki sta bili nedvomno razlog za radost. Verni v prvem stoletju so se resnično veselili tega. (Apostolska dela 13:44—52; 16:34; 1 Korinčanom 13:6; Filipljanom 4:4) To je veljalo predvsem za njihov delež pri krščanskem jubileju, ki jim je odprl pot do večnih blagoslovov v nebesih. (1 Petrov 1:3—6; 4:13, 14)

19. Na katera vprašanja glede kristjanov, ki niso duhovno rojeni, je treba odgovoriti; in kaj pokazuje, da bodo deležni svobode, za katero je poskrbel Bog?

¹⁹ Kam danes v tej sliki spada večina današnjih pravih kristjanov, ker niso bili opravičeni za življenje in niso bili maziljeni s svetim duhom? Obstaja biblijski razlog, da se tako ozirajo po osvoboditvi, ki je njihov delež na krščanskem jubilejnem letu. Pomislimo na besede iz Apostolskih del 3:20, 21, /JP/ ki pravijo, da morajo nebesa sprejeli Jezusa »do časa, ko bo vse prenovljeno. O tem je Bog govoril pred davnimi veki z usti svojih svetih prerokov.« (Primerjaj Apostolska dela 17:31.) V tem smislu je tudi Janez, maziljeni apostol, ki se je že veselil krščanskega jubileja, pisal naslednje o Jezusu Kristusu: »On je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1 Janezov 2:2) Ali to pomeni, da se lahko mnogi današnji zvesti kristjani, ki nimajo nebeškega upanja, veselijo krščanske svobode? Leži to šele v prihodnosti, ali pa imamo že sedaj vzrok za radost? To lahko ugotovimo, tako da preiščemo gledišča krščanske osvoboditve in jubileja, ki so za prave častilce danes posebnega pomena.

[Podčrtna opomba]

Kaj ti misliš?

◻ Kakšne prednosti je jubilej prinesel Izraelcem starega časa?

◻ Kako je Jezus objavil začetno osvoboditev, in kaj je vključevala?

◻ Kdaj se je pričel krščanski jubilej in kaj je osnova za takšno sklepanje?

◻ Zakaj lahko upamo na osvoboditev milijonov kristjanov, ki niso maziljeni z duhom?

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« (Pregovori 4:18) V skladu s tem načelom vsebujeta ta in naslednji članek posodobljeno in razširjeno pojasnilo o jubilejnem letu.

[Slika na strani 15]

Krščanski jubilej se je pričel leta 33. n. št.