‚Najdite poživilo vašim dušam‘
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in ste obremenjeni, ... in našli boste poživilo svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (MAT. 11:28–30, NS)
1., 2. Kakšno je že stoletja stanje človeške družine in kako se to razlikuje od Božjega prvotnega namena?
»SAJ VEMO, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi.« To je že pred stoletji pisal nek mož svojim prijateljem v Rim. (Rim. 8:22, EI) V letih, ki so sledila, se je stiska in bolečina v človeški družini kot celoti samo še povečala. Predsodki, revščina, kriminal in lakota, danes povsod zahtevajo svoj davek. Zaradi nepravičnega ekonomskega sistema milijoni ljudi izgubijo delo in celo svoje domove. Satanski vpliv spodkopava napore, da bi se vzgajalo otroke na pravilen način.
2 Toda največja tragedija verjetno nastopi takrat, ko bolezni, slabosti in stara leta odvzamejo ljudem njihovo moč in jih oropajo njihovega dostojanstva, ko spridijo pravi videz njihove osebnosti. Strašne bolečine in trpljenje, ki velikokrat trajajo tedne, mesece in včasih celo leta, povzročijo srčne bolečine in na potoke solza. Kako žalosten opis življenja! O stanju človeka je že pred davnimi časi pisal modri kralj: »Vsi njegovi dnevi so bolečine in nevolja.« (Prop. 2:23, EI; 4:1) Današnje življenje zagotovo ni takšno, kakršno naj bi bilo po Božjem prvotnem namenu. (1. Moj. 2:8, 9)
3. S kakšno sposobnostjo je Bog ustvaril človeka in s kakšnimi omejitvami je to danes uresničeno?
3 Bog Jehova je človeka ustvaril popolnega; omogočil mu je, da je v življenju lahko užival. (5. Mojz. 32:4, 5) Samo pomisli na radost pri uživanju dobre hrane, vdihavanju prijetnega, čistega zraka ali pri opazovanju čudovitega sončnega zahoda! »Videl sem opravilo, ki ga je Bog dal ljudem, da se z njim ubadajo,« je pripomnil isti modri kralj pred davnimi leti. »On dela vse lepo ob svojem času . . . Spoznal sem, da ni drugega dobrega zanje, kakor da se vesele in delajo dobro v svojem življenju. Pa tudi to, da kdo je in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar Božji.« (Prop. 3:10–13, EI)
4. a) V kakšnem žalostnem stanju se danes mnogi nahajajo, kot je prikazano v Jezusovih prispodobah? b) Kakšno prisrčno povabilo je Jezus izgovoril in kakšna vprašanja se postavljajo?
4 Toda kako malo ljudi lahko uživa te dobre stvari, katere nam je Bog namenil! Jezus Kristus se je zavedal tega nesrečnega, pomilovanja vrednega stanja človeštva. »Tedaj so prišle k njemu velike množice,« pravi Biblija, »ki so imele s seboj hrome, slepe, kruljave, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge.« Kako so se Jezusu zasmilili ti nesrečni posamezniki! (Mat. 9:36; 15:30, EI) Ob neki priložnosti jih je takole prisrčno vabil: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste poživilo svojim dušam.« (Mat. 11:28, 29, NS) Te besede nas gotovo navdajo z upanjem! Toda o kakšnem poživilu je Jezus tukaj govoril? In kako ga lahko najdemo?
Resnica, ki poživlja
5. Kako je Jezus pokazal na pot, ki vodi do prave svobode in poživila za naše duše?
5 Ko se je Jezus šest mesecev pred svojo smrtjo udeležil šotorskega praznika, je pokazal, kako se lahko osvobodimo in tako sprejmemo pravo poživilo. Usmeril se je k tistim, ki so verovali vanj in jim rekel: »Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jan. 8:31, 32, EI) O kakšni resnici je Jezus govoril? Česa nas bo osvobodila? V kakšnem smislu so bili njegovi poslušalci sužnji?
6. a) Kakšen ugovor so postavili verski nasprotniki in zakaj? b) Na kakšen način smo danes mi vsi sužnji?
6 Verski nasprotniki so Jezusa prekinili s tole trditvijo: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji. Kaj misliš s tem, ko praviš: ‚Postali boste svobodni‘?« Ti judovski nasprotniki so bili ponosni na svojo dediščino. Čeprav je narod velikokrat prišel pod tujo oblast, Judje niso dovolili, da bi se jih imenovalo sužnji. Toda Jezus jim je pokazal, na kakšen način so bili sužnji: »Resnično resnično vam povem: vsak kdor greši, je suženj greha.« Da, vsi njegovi poslušalci so ‚grešili‘, tako kot tudi danes vsi mi. Grešimo pa zato, ker smo vsi od svojih prastaršev podedovali greh. Toda Jezus je obljubil: »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Jan. 8:33–36, EI; Rim. 5:12)
7. Kako se lahko doseže prava svoboda in kaj je resnica, ki nas osvobodi?
7 Pravo osvoboditev se lahko doseže samo po Božjemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki je dal svoje popolno človeško življenje za odkupno žrtev. Njegova žrtev pa je tisto, kar nas osvobodi iz smrtnega greha in nam omogoča, da bomo lahko uživali večno življenje v popolnem zdravju in sreči v Božjem pravičnem novem svetu. (Jan. 3:16; 1. Jan. 4:10) Tako je torej resnica, ki nas osvobaja, resnica o Jezusu Kristusu in o njegovi vlogi pri spolnitvi Božjega namena. Božjo voljo na zemlji bo izpolnilo kraljestvo, katerega kralj bo Jezus Kristus. To resnico je Jezus neprestano oznanjal. (Jan. 18:37)
Kako nas resnica poživlja
8. S katerim primerom lahko ponazorimo poživitev, ki jo prinaša resnica?
8 To, kako nas resnica poživlja, se lahko ponazori s primerom ženske, ki ji je bilo rečeno, da ima raka, ki se naglo širi. Ko razmišlja o bolečih, uničujočih posledicah, jo breme tega spoznanja stre. Pozneje se posvetuje z drugim zdravnikom in narediti mora še nadaljnje preiskave. Lahko si predstavljaš, kako čudovito olajšanje občuti, ko rezultati preiskave pokažejo, da je bila prva diagnoza napačna ali pa je na nenavaden način ozdravela. Kako poživljajoče je to za njeno dušo!
9. Kako je Jezus s poučevanjem ljudi o resnici poskrbel za olajšanje?
9 Podobno je bilo tudi, ko je prišel Jezus na zemljo. Ljudje so bili obremenjeni s praznimi izročili svojega časa. Jezus je za pismarje in farizeje, ki so bili za to odgovorni, rekel: »Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti.« (Mat. 23:4, EI; Mar. 7:2–5) Kakšno olajšanje je ljudem prinesla resnica, o kateri je govoril Jezus in ki jih je osvobodila pred takimi zasužnjevalnimi izročili! (Mat. 15:1–9) Tudi danes ni nič drugače.
10. Kakšna bremena, ki jemljejo radost, so mnogi prenašali in kako se počuti oseba, ki taka bremena zaradi spoznanja resnice odstrani?
10 Morda si bil med tistimi, ki so zaradi težkega bremena lažnih verskih naukov živeli v strahu pred posmrtnim trpljenjem v peklu ali vicah. Ali pa si bil morda strt, ko je duhovnik ob izgubi tvoje ljubljene osebe rekel, da jo je Bog vzel k sebi, ker je potreboval še enega angela – kot da bi Bog tvojega otroka bolj potreboval kot ti. Včasih duhovniki tudi rečejo ljudem, ki trpijo zaradi kake bolezni, da je to Božja kazen. Ali ni resnično poživljajoče spoznanje, da Biblija osvobaja ljudi takšnih obremenilnih verskih zmot? Kakšen občutek olajšanja to prinaša! (Prop. 9:5, 10; Ezek. 18:4; Jan. 9:2, 3)
11. a) Katero je eno izmed največjih bremen in kako se ga lahko odstrani? b) Kako je Jezus poživil grešnike, ko je bil na zemlji?
11 Eno izmed največjih bremen, ki jih moramo nositi, je krivda zaradi grehov, ki smo jih storili. Olajšanje nam prinese spoznanje, da so zaradi vrednosti Kristusove žrtve ti grehi lahko odstranjeni. ‚Kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha,‘ nam zagotavlja Biblija. (1. Jan. 1:7, EI) Kljub katerikoli strašni stvari, ki smo jo morda naredili, lahko, če se resnično pokesamo in popravimo naše poti, občutimo poživljajoče olajšanje, ki ga s seboj prinašata očiščena vest in zagotovilo, da se Bog ne bo več spominjal naših grehov. (Ps. 103:8–14; 1. Kor. 6:9–11; Hebr. 10:21, 22) Kako zelo je Jezus poživil vse, ki so bili obremenjeni z grehom; to so na primer bile nečistnice in cestninarji kakor Zahej! Jezus jih je potolažil z biblijskimi resnicami, medtem ko je jedel z njimi. (Luk. 5:27–32; 7:36–50; 19:1–10)
12. a) V kakšnem žalostnem stanju so bili ljudje, ki jih je Jezus poživil? b) Komu je v prvem stoletju na presenetljiv način pokazal, da je »pot, resnica in življenje«?
12 Mnogi drugi ljudje prenašajo težka bremena slabosti in bolezni, težke depresije in globoko žalost, ki nastopi zaradi smrti ljubljene osebe. Vendar je Jezus prinesel poživilo vsem takšnim ljudem, ki so bili »utrujeni in obremenjeni«. (Mat. 4:24; 11:28, 29, NS) Ozdravil je neko žensko, ki je že osemnajst let brezuspešno iskala pomoč zdravnikov. Jezus je ravno tako ozdravil moškega, ki je bil bolan že osemintrideset let, in še nekoga, ki je bil slep od rojstva. Ali si lahko predstavljaš njihovo olajšanje, ko jih je Jezus ozdravil? (Luk. 13:10–17; Jan. 5:5–9; 9:1–7) Dejstvo je, da so vsi tisti, ki so z vero pristopili k Jezusu, prišli do izvora resnice, pristnega poživila in življenja. Vdovi, ki je iz smrti dobila nazaj svojega edinca in staršem, katerih dvanajstletno hčerko je obudil iz mrtvih, je Jezus zares na presenetljiv način dokazal, da je »pot, resnica in življenje«. (Jan. 14:6, EI; 17:3; Luk. 7:11–17; 8:49–56)
13. H komu naj bi se, kot nas je učil Jezus, obrnili po pomoč in kaj se zgodi, če upoštevamo njegov nasvet?
13 Brez dvoma se včasih ubadaš s problemi, ki jih ne moreš sam rešiti. Jezus nas je učil, da se moramo po pomoč obrniti k Jehovi, kar je tudi on storil. (Luk. 22:41–44; Hebr. 5:7) Če se redno v molitvah obračamo k njemu, bomo delili občutke psalmista, ki je pisal: »Blagoslovljen bodi Jehova, ki iz dneva v dan nosi naša bremena, resnični Bog naše rešitve!« (Ps. 55:22, NS; 68:19) Da, spoznanje resnice zares prinaša poživitev! Zbliža nas z Jehovo in nam pomaga spoznati, da se je z njegovo pomočjo možno uspešno spoprijeti z najtežjimi situacijami v življenju.
Poživljeni z upanjem na kraljestvo
14. Kaj je podpiralo Jezusa v njegovih preizkušnjah in kaj je nujno potrebno, če želimo najti poživilo našim dušam?
14 Če hočemo najti resnično poživilo za naše duše, moramo imeti močno upanje. Tako upanje je podpiralo Jezusa. Biblija pravi: »On je za veselje, ki ga je čakalo, preziral sramoto in pretrpel križ [mučilni kol, NS] ter sedel na desno Božjega prestola.« (Hebr. 12:2, EI) Radostno upanje, ki je ohranjalo Jezusa, je bilo povezano z njegovim sodelovanjem pri oslavljanju Očetovega imena, ko je ohranil neoporečnost in se dokazal vrednega, da vlada kot kralj v Božjem kraljestvu. Če bomo ohranili jasno sliko našega upanja, ki je povezano bodisi s tem, da bomo Kristusovi sokralji v nebesih ali pa njegovi podložniki na rajski zemlji, nam bo pomagalo, da bomo lahko zdržali v Božji službi. Takšno upanje je zares nujno potrebno, če želimo najti poživilo svojim dušam. (Rim. 12:12)
15. Kakšni so naši življenjski izgledi brez upanja na kraljestvo?
15 Zamisli si naše življenje brez upanja na kraljestvo. Povprečna življenjska doba je samo 70 ali morda 80 let. Vsakdo, ki odrašča in se stara, ti bo povedal, kako leta hitro minevajo. Da, Biblija nam govori resnico o življenju: »Zakaj hitro minejo in mi odletimo.« (Ps. 90:10, EI) Kljub temu si želimo, da bi naši dnevi tekli dalje. Želimo si živeti. Toliko tega je še za storiti in uživati!
16. Kaj je potrebno narediti, če želimo najti poživilo našim dušam?
16 Kako pomembno je torej, da verujemo v »Kristusa Jezusa, ki je naše upanje«! (1. Tim. 1:1, EI) Kot je sam rekel: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, večno življenje.« (Jan. 6:40, 51, EI) Ali mi verjamemo v to? Če hočemo najti poživilo, potem seveda moramo verovati. Brez tega ne gre. Zares, nadeti si moramo »čelado upanja v zveličanje«. (1. Tes. 5:8, EI; primerjaj Pismo Hebrejcem 6:19.) To upanje mora varovati naš um, naše razmišljanje. V nasprotnem primeru bomo postali preobremenjeni z bremeni in težavami, kar bo povzročilo, da se bomo odrekli večnemu življenju in ga izgubili. Če želiš, da bi bila tvoja duša poživljena, trdno ohranjaj svoje upanje o kraljestvu.
Poživitev kot posledica izvrševanja Božjega dela
17. a) Kaj se zahteva, če želimo biti poživljeni in zakaj to ni preveč za nas? b) Kaj vključuje sprejetje Kristusovega jarma?
17 Toda če želimo biti poživljeni, ni dovolj samo to, da se približamo Jezusu. On je dodal: »Vzemite moj jarem [ali »pojdite pod moj jarem z menoj«] in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste poživilo svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Mat. 11:29, 30, opomba v prevodu Novi svet.) Vzeti jarem je povezano z delom. Vendar upoštevaj, da nas Jezus tukaj ni pozival, naj bi nase vzeli jarem in bi nato vse delo opravili sami. V jarem naj bi šli skupaj z njim. Sprejeti jarem, ki nam ga ponuja Kristus torej pomeni, da se predamo Bogu in to ponazorimo s krstom v vodi ter nato prevzamemo odgovornost kot Kristusov učenec. Toda kako lahko tak jarem, ki je povezan s tem, da smo njegovi učenci, prinaša poživitev?
18. a) Zakuj sprejetje Kristusovega jarma poživlja? b) Kako nam oznanjevanje prinaša radost in poživilo?
18 Če sprejmemo Kristusov jarem, smo poživljeni zato, ker je Jezus krotak in iz srca ponižen. Ker ni nespameten, sodelovanje v istem jarmu z njim poživlja. On upošteva naše omejitve in slabosti. Sam je rekel: »Moj jarem je prijeten.« Res ta jarem, ki je povezan s tem, da smo njegovi učenci, vključuje tudi delo – isto delo oznanjevanja in poučevanja, ki ga je opravljal sam Jezus in za katerega je usposabljal svoje sledilce. (Mat. 28:19, 20; Ap. dela 1:8) Toda kako poživljajoče delo je to, ker lahko drugim govorimo o našem ljubečem Bogu, njegovem Sinu in o kraljestvu! In kako zelo smo radostni, ko se odzovejo tej življenje dajajoči vesti o kraljestvu in se nam pridružijo v službi Bogu Jehovi! (1. Tim. 4:16)
19. Zakaj je nasvet Mojzesovega tasta tako pomemben za današnje skupščinske starešine?
19 V zadnjih letih so milijoni ljudi prišli v Jehovino organizacijo. Vsi ti potrebujejo pomoč pri sprejemanju Kristusovega jarma. S tem pa se povečuje tudi breme delovanja oznanjevalcev kraljestva in njihovih pastirjev. Za te duhovne pastirje je pomemben nasvet, ki ga je dobil Mojzes od svojega tasta. Mojzesu je dal tale nasvet: »Tega ne delaš prav. Uničil se boš ti in to ljudstvo, ki je pri tebi; kajti stvar je pretežavna zate, ne moreš je sam zmagati.« Zato je Mojzesu svetoval, naj izbere sposobne može, ki bodo sodelovali pri vodenju ljudstva. Upoštevanje tega nasveta se je izkazalo za koristno. (2. Mojz. 18:17–27, EI) Prav tako se tudi danes z nenehnim šolanjem usposablja mnoge moške, »darove v obliki ljudi«, ki lahko sodelujejo pri vodenju črede, tako da se skupščinski starešine ne bi utrudili. (Ef. 4:8, 16)
20. Kaj zahtevata od nas Kristus in njegov Oče?
20 Čeprav je Kristus opominjal svoje sledilce, naj se močno naprezajo, pa on in njegov Oče ne pričakujeta, da storimo več kot je razumno. Ko so nekoč zaradi prizadevanj v Jezusovo korist nekateri grajali Lazarjevo sestro Marijo, jih je Jezus takole pokaral: »Pustite jo! ... Kar je mogla, je storila.« (Mar. 14:6–8, EI; Luk. 13:24) In to je vse, kar se pričakuje od nas – da naredimo, kar moremo. Takšna krščanska dejavnost ni v breme, ampak poživlja. Zakaj? Zato, ker prinaša pravo zadovoljstvo že sedaj in zanesljivo upanje na večno življenje v prihodnosti.
21. a) Kaj je Kristusovo lahko breme in kaj velikokrat otežuje delo oznanjevanja? b) Kakšna naj bi bila naša trdna odločitev in s kakšnim zanesljivim upanjem?
21 Res je, Satan bo poskrbel, da bomo preganjani kot je bil tudi naš sotovariš pri jarmu, Jezus Kristus. (Jan. 15:20; 2. Tim. 3:12) Toda zapomni si, da ni Kristusovo lahko breme tisto, ki obremenjuje. To je nasprotovanje Satana in njegovih zastopnikov, ki pogosto otežujejo naše delo. Kristusovo breme je enostavno to, da živimo v skladu z Božjimi zahtevami in to nas ne obremenjuje. (1. Jan. 5:3) Zato ostanimo z Jezusom pod njegovim jarmom, naprežimo se pri delu oznanjevanja in poučevanja kakor se je tudi on. Če bomo tako delali, bomo, kot je obljubil, ‚našli poživilo svojim dušam‘.
Kako bi odgovoril
◻ Kakšno je po Pismu Rimljanom 8:22 stanje človeštva?
◻ Na kakšne načine poznavanje resnice prinaša poživilo?
◻ Zakaj je upanje na kraljestvo tako poživljajoče?
◻ Kaj je Jezusov jarem in zakaj je prijeten?
◻ Prenašanje katerega bremena nam bo prineslo poživitev?