16. POGLAVJE
Jezus pokaže gorečnost za pravo čaščenje
JEZUS OČISTI TEMPELJ
Po svatbi v Kani se Jezus napoti v Kafarnaum. Z njim potujejo tudi njegova mati in polbratje Jakob, Jožef, Simon in Juda.
Zakaj se Jezus sploh odpravi v Kafarnaum? To mesto ima boljšo lego kot Nazaret ali Kana in je očitno tudi večje. Poleg tega v Kafarnaumu oziroma blizu njega živi veliko Jezusovih novih učencev. Tako jih Jezus vsaj nekaj časa poučuje v njihovem domačem okolju.
Poleg tega Jezus med bivanjem v Kafarnaumu dela čudeže. Zato veliko ljudi v mestu in okolici sliši o stvareh, ki jih tam dela. Toda Jezus in njegovi sodelavci, ki so globokoverni Judje, se morajo kmalu odpraviti v Jeruzalem, da bi se udeležili pashe leta 30 n. št.
Medtem ko so Jezusovi učenci v jeruzalemskem templju, spoznajo o Jezusu nekaj zares osupljivega, nekaj, česar pri njem še niso videli.
Božja postava Izraelcem naroča, da v templju darujejo živalske žrtve. Poleg tega obiskovalci med bivanjem v mestu potrebujejo hrano. Zato Postava tistim, ki v Jeruzalem pripotujejo iz oddaljenih krajev, daje možnost, da z denarjem, ki ga prinesejo s seboj, kupijo »govedo, drobnico« in druge stvari, ki jih potrebujejo med svojim bivanjem v mestu. (5. Mojzesova 14:24–26) Tako trgovci v Jeruzalemu prodajajo živali kar na velikem tempeljskem dvorišču. Nekateri od njih goljufajo ljudi, tako da jim kupljeno preveč zaračunavajo.
Jezus je nad vsem skupaj tako ogorčen, da menjalcem denarja iztrese kovance, jim prevrne mize, njih same pa izžene. Nato pa reče: »Odnesite to od tod! Iz hiše mojega Očeta ne delajte več trgovske hiše!« (Janez 2:16)
Ko to vidijo Jezusovi učenci, se spomnijo prerokbe o Božjem Sinu: »Gorečnost za tvojo hišo me bo razjedala.« Judje pa ga vprašajo: »Kakšno znamenje nam boš pokazal, ker delaš vse to?« Jezus odgovori: »Podrite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil.« (Janez 2:17–19; Psalm 69:9)
Judje sklepajo, da s tem misli dobesedni tempelj v Jeruzalemu, zato vprašajo: »Ta tempelj so gradili šestinštirideset let. In ti naj bi ga postavil v treh dneh?« (Janez 2:20) Toda Jezus s templjem misli svoje telo. Tri leta kasneje, ko je Jezus obujen od mrtvih, se njegovi učenci spomnijo teh besed.