Odločeni, da temeljito oznanjujemo
»Ukazal [nam je], naj ljudstvu [temeljito] oznanimo.« (APD. 10:42)
1. Katero nalogo je poudaril Peter, ko se je pogovarjal s Kornelijem?
RIMSKI stotnik je zbral svoje sorodnike in prijatelje, s čimer je prišlo do pomembnega preobrata v Božjem ravnanju z ljudmi. Ta bogaboječi mož je bil Kornelij. Apostol Peter je njemu in drugim zbranim povedal, da je bilo apostolom zapovedano, »naj ljudstvu [temeljito] oznani[jo]« dobro novico o Jezusu. Petrovo pričevanje je bilo zelo uspešno. Neobrezani Nejudje so prejeli Božjega duha, se krstili in dobili upanje, da bodo skupaj z Jezusom vladali v nebesih. Kako čudovito se je končalo Petrovo temeljito oznanjevanje! (Apd. 10:22, 34–48)
2. Kako vemo, da zapoved, naj se oznanjuje, ni bila dana le dvanajsterim apostolom?
2 To se je zgodilo leta 36 n. št. Kaki dve leti prej je Savel iz Tarza, zagrizen nasprotnik krščanstva, doživel nekaj, kar mu je za vedno spremenilo življenje. Bil je na poti v Damask, ko se je pred njim pojavil Jezus in mu dejal: »Pojdi v mesto, in izvedel boš, kaj moraš storiti.« Nato je Jezus svojemu učencu Ananiju zagotovil, da bo Savel oznanjeval »narodom, pa tudi kraljem in Izraelovim sinovom«. (Beri Apostolska dela 9:3–6, 13–20.) Ananija je zatem odšel k Savlu in mu povedal: »Bog naših praočetov te je izbral, [. . .] ker boš vsem ljudem pričal zanj.« (Apd. 22:12–16) Kako resno pa je Savel, kasneje znan kot Pavel, gledal na nalogo oznanjevanja?
Temeljito je oznanjeval!
3. a) Katero poročilo bomo sedaj podrobneje preučili? b) Kako so se efeški starešine odzvali na Pavlovo sporočilo in kakšen dober zgled so nam s tem dali?
3 Zagotovo bi bilo zanimivo podrobneje preučiti vse, kar je Pavel storil zatem. Vendar se bomo sedaj osredinili le na govor, ki ga je imel okoli leta 56 n. št. in je opisan v 20. poglavju Apostolskih del. Ta govor je imel ob koncu svojega tretjega misijonarskega potovanja. Izkrcal se je v Miletu, pristanišču v Egejskem morju, in dal poklicati starešine efeške občine. Efez je bil oddaljen kakih 50 kilometrov, vendar je bila pot po ovinkastih cestah daljša. Lahko si zamisliš, kako so bili starešine navdušeni, ko so prejeli Pavlovo sporočilo. (Primerjaj Pregovori 10:28.) Kljub temu pa so morali urediti vse potrebno, da bi se na pot v Milet sploh lahko odpravili. Ali so nekateri od njih zato morali začasno pustiti delo oziroma zapreti svoje trgovine? Danes mnogi kristjani storijo ravno to in tako ne izpustijo niti enega dela programa na vsakoletnem območnem zborovanju.
4. Katero delo je Pavel običajno opravljal v tistih letih, ko je bil v Efezu?
4 Kaj misliš, kaj je v Miletu Pavel počel tri ali štiri dni, dokler niso prišli starešine? Kaj bi ti počel v tem času? (Primerjaj Apostolska dela 17:16, 17.) Odgovor na to vprašanje deloma razkrijejo njegove besede efeškim starešinam. Opisal je, katero delo je običajno opravljal v vseh teh letih, tudi takrat, ko je bil v Efezu. (Beri Apostolska dela 20:18–21.) Brez strahu, da bi mu kdo ugovarjal, je dejal: »Vi dobro veste, kako sem [. . .] že od prvega dne, ko sem stopil v provinco Azijo, [. . .] temeljito pričeval.« Da, odločen je bil izpolniti nalogo, ki mu jo je zaupal Jezus. Kako mu je to uspelo v Efezu? Med drugim tako, da je Judom oznanjeval tam, kjer jih je lahko veliko našel. Luka poroča, da je Pavel med letoma 52 in 55 n. št., ko je obiskal Efez, v sinagogi imel »govore in navajal prepričljive dokaze«. Ko so Judje »postajali vse bolj zakrknjeni in niso verjeli«, je v mestu še vedno oznanjeval, le da je pozornost posvetil drugim ljudem. Tako je v tem velikem mestu oznanjeval Judom in Grkom. (Apd. 19:1, 8, 9)
5., 6. Zakaj smo lahko prepričani, da je Pavel med oznanjevanjem po hišah govoril z neverujočimi?
5 Nekateri, ki so postali kristjani, so sčasoma izpolnili pogoje za starešine. Z njimi se je Pavel v Miletu pogovarjal in jih spomnil na metodo, ki jo je uporabljal pri oznanjevanju, ko je rekel: »Nisem [vam] zamolčal nič takega, kar bi vam koristilo, niti se nisem obotavljal učiti vas javno in po hišah.« Danes nekateri trdijo, da je Pavel tu imel v mislih zgolj opravljanje pastirskih obiskov pri vernikih. Vendar to ne drži. Z besedami »učiti vas javno in po hišah« je imel v mislih predvsem evangeliziranje med neverujočimi. To se jasno vidi iz njegovih naslednjih besed. Dejal je namreč, da je »tako Judom kakor Grkom« pričeval »o kesanju pred Bogom in o veri v našega Gospoda Jezusa«. Jasno je torej, da je oznanjeval neverujočim, ki so se morali pokesati in pričeti verovati v Jezusa. (Apd. 20:20, 21)
6 Neki učenjak, ki je obširno raziskal Krščanske grške spise, je za Apostolska dela 20:20 dejal: »Pavel je v Efezu preživel tri leta. Obiskal je vsako hišo ali pa je vsaj dal pričevanje vsem ljudem. (Vrstica 26) Tu najdemo svetopisemski temelj za evangeliziranje po hišah in tudi na javnih shodih.« Bodisi da je Pavel dobesedno obiskal prav vsako hišo, kakor trdi ta učenjak, bodisi da ne, ni želel, da bi efeški starešine pozabili, kako je oznanjeval in s kakšnim uspehom. Luka je poročal: »Vsi, ki so živeli v provinci Aziji, tako Judje kot Grki, [so] slišali Gospodovo besedo.« (Apd. 19:10) Toda kako so jo lahko slišali »vsi« v provinci Aziji in kaj nam lahko to pove o našem oznanjevanju?
7. Kako je bilo mogoče, da je Pavel s svojim oznanjevanjem vplival tudi na tiste, s katerimi ni prišel neposredno v stik?
7 Pavel je oznanjeval na javnih mestih in po hišah, zato so mnogi slišali njegovo sporočilo. Ali je mogoče pričakovati, da so vsi tisti, ki so slišali sporočilo, ostali v Efezu in se nihče ni preselil drugam zaradi dela, da bi bil bližje sorodnikom ali da bi se umaknil vrvežu velikega mesta? Komajda. Mnogi se danes preselijo iz takšnih razlogov in morda si tudi ti to storil. Poleg tega so takrat ljudje iz drugih krajev obiskali Efez zaradi družabnega življenja ali iz poslovnih razlogov. Ko so bili tam, so morda srečali Pavla ali slišali, kaj je oznanjeval. Kaj se je zgodilo, ko so se vrnili domov? Tisti, ki so sprejeli resnico, so oznanjevali. Drugi morda niso postali verniki, toda verjetno so se pogovarjali o tem, kar so slišali v Efezu. Tako so za resnico slišali njihovi sorodniki, sosedje ali njihove stranke in nekateri od njih so resnico morda sprejeli. (Primerjaj Marko 5:14.) Kako lahko torej s temeljitim pričevanjem, kot se to vidi iz Pavlovega primera, vplivaš na druge?
8. Kako so lahko ljudje po vsej provinci Aziji slišali za resnico?
8 Pavel je glede svojega prejšnjega oznanjevanja v Efezu napisal, da so se mu »odprla velika vrata za delovanje«. (1. Kor. 16:8, 9) Katera vrata so se mu odprla in kako? Ker je znova oznanjeval v Efezu, se je dobra novica širila. Razmisli denimo o Kolosah, Laodikeji in Hierapoli, treh mestih, ki niso ležala ob obali kakor Efez, temveč v notranjosti dežele. Čeprav jih Pavel nikoli ni obiskal, se je tam oznanjevala dobra novica. S tega področja je prihajal Epafra. (Kol. 2:1; 4:12, 13) Ali je Epafra slišal sporočilo, ki ga je Pavel oznanjeval v Efezu, in postal kristjan? Biblija o tem ne poroča podrobneje. Resnico je na domačem področju morda širil kot Pavlov predstavnik. (Kol. 1:7) Lahko da je v letih, ko je Pavel oznanjeval v Efezu, krščansko sporočilo doseglo tudi mesta, kot so Filadelfija, Sarde in Tiatira.
9. a) Kaj si je Pavel srčno želel? b) Kako se glasi letni stavek za leto 2009?
9 Efeški starešine so potemtakem imeli tehten razlog, da so se strinjali z naslednjimi Pavlovimi besedami: »Svoje duše sploh ne štejem za pomembno, samo da dokončam svoj tek in službo, ki sem jo dobil od Gospoda Jezusa, da naj temeljito oznanim dobro novico o Božji nezasluženi dobrotljivosti.« Iz te vrstice je vzet hrabrilen in spodbuden letni stavek za leto 2009, ki se glasi: »Temeljito oznanim[o] dobro novico.« (Apd. 20:24)
Temeljito oznanjevanje danes
10. Kako vemo, da bi morali tudi mi temeljito oznanjevati?
10 Zapoved »naj ljudstvu [temeljito] oznanimo«, ni bila namenjena samo apostolom. Ko je obujeni Jezus govoril kakim 500 učencem, ki so se zbrali v Galileji, jim je zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« Ta zapoved velja za vse današnje prave kristjane, kar nakazujejo naslednje Jezusove besede: »In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Mat. 28:19, 20)
11. Za katero pomembno delo je znano, da ga opravljajo Jehovove priče?
11 Goreči kristjani še naprej ubogajo to zapoved in si prizadevajo »temeljito oznani[ti] dobro novico«. Glavna metoda, s katero izpolnjujejo to zapoved in jo je Pavel omenil efeškim kristjanom, je oznanjevanje po hišah. David G. Stewart ml. je v knjigi, ki govori o učinkovitosti misijonarskega dela in je izšla leta 2007, dejal: »Praktičen pristop, s katerim Jehovove priče svoje člane motivirajo za misijonarsko delo, je daleč učinkovitejši od abstraktnega, teoretičnega [spodbujanja s prižnice]. Za mnoge Jehovove priče je to, da o svoji veri govorijo z drugimi, najljubša dejavnost.« Kako uspešni so pri tem? »Leta 1999 sem v dveh prestolnicah v Vzhodni Evropi opravil anketo, iz katere je razvidno, da so le 2 do 4 odstotke ljudi kdaj obiskali misijonarji svetnikov zadnjih dni oziroma ‚mormonov‘. Več kot 70 odstotkov pa jih je omenilo, da so jih obiskali Jehovove priče, mnoge od njih večkrat.«
12. a) Zakaj se na domovih ljudi, ki živijo na našem področju, oglasimo »večkrat«? b) Ali lahko poveš doživetje koga, ki je spremenil mnenje o našem sporočilu?
12 Verjetno bi podobno rekli ljudje na vašem področju. In prav gotovo k temu prispevaš tudi ti. Ko na oznanjevanju po hišah obiskuješ ljudi, se pri vratih pogovarjaš z moškimi, ženskami in mladimi. Nekateri morda ne prisluhnejo, čeprav jih »večkrat« obiščemo. Drugi ti morda prisluhnejo le na kratko, ko jim prebereš kako svetopisemsko vrstico ali poveš biblijsko misel. Spet drugim pa lahko dobro pričuješ in se na tvoje sporočilo odzovejo. Vse to lahko doživimo, ko »temeljito oznan[jujemo] dobro novico«. Verjetno veš, da je mnogo takih posameznikov, ki so kljub večkratnim obiskom pokazali le malo zanimanja, nato pa so naenkrat spremenili svoje mnenje. Morda so zaradi tega, kar so doživeli sami ali kdo od njihovih najbližjih, lažje z umom in s srcem sprejeli resnico in so sedaj naši bratje in sestre. Zato nikar ne obupaj, če v zadnjem času nisi našel mnogo takih, ki bi se zanimali. Ne pričakujemo namreč, da bodo resnico sprejeli kar vsi. Vseeno pa Bog od nas pričakuje, da še naprej marljivo, goreče in temeljito oznanjujemo.
Uspeh, za katerega morda ne vemo
13. Kako je lahko naše oznanjevanje uspešno, pa za to morda sploh ne vemo?
13 Pavel ni bil uspešen oznanjevalec le zaradi tega, ker je nekaterim osebno pomagal, da so postali kristjani. In enako velja za nas. Naš cilj je, da redno oznanjujemo po hišah in pri tem skušamo pričevati čim več ljudem. O dobri novici govorimo sosedom, sodelavcem, sošolcem in sorodnikom. Ali vemo, kako se bo vsakdo od njih odzval? Nekateri se morda takoj odzovejo pozitivno. Pri drugih lahko seme resnice nekaj časa miruje, nato pa v posameznikovem srcu požene korenine in raste. Tudi če se to ne zgodi, se lahko tisti, s katerimi smo govorili o dobri novici, z drugimi ljudmi pogovarjajo o našem sporočilu, verovanju in ravnanju. Da, lahko se zgodi, da temu semenu nenamerno omogočijo, da pade na dobro zemljo kje drugje.
14., 15. Kaj dobrega je neki brat dosegel s tem, da je oznanjeval sodelavcu?
14 Naj omenimo samo en primer. Ryan in njegova žena Mandi živita na Floridi. Ryan je na delovnem mestu neformalno pričeval sodelavcu. Ta moški hindujskega porekla je bil prevzet nad tem, kako je bil Ryan oblečen in kako se je izražal. Tema njunih pogovorov je bilo tudi vstajenje in stanje mrtvih. Nekega januarskega večera je ta moški vprašal svojo ženo Jodi, kaj ve o Jehovovih pričah. Bila je katoličanka in dejala je, da ji ob tem pride na misel le njihovo oznanjevanje po hišah. Nato je na internetni brskalnik vtipkala »Jehovove priče« in našla našo spletno stran www.watchtower.org. Na njej je nekaj mesecev prebirala gradivo, tudi Biblijo in članke, ki so jo zanimali.
15 Zatem je Jodi spoznala Mandi, obe sta bili namreč medicinski sestri. Mandi je z veseljem odgovarjala na njena vprašanja. Čez nekaj časa sta imeli, kakor se je izrazila Jodi, razpravo »od Adama do harmagedona«. Sprejela je biblijski pouk na domu in kmalu pričela obiskovati shode v kraljestveni dvorani. Oktobra je postala nekrščena oznanjevalka in se februarja krstila. Napisala je: »Sedaj, ko poznam resnico, sem zelo srečna in zadovoljna.«
16. Kaj se iz doživetja nekega brata na Floridi naučimo o tem, kako dobro je, da smo odločeni temeljito oznanjevati?
16 Ryanu se še sanjalo ni, da bo zato, ker je oznanjeval sodelavcu, nekdo drug sprejel resnico. Seveda se je iz tega primera naučil, kako dobro je bilo, da je bil odločen temeljito oznanjevati. Lahko se torej zgodi, ne da bi ti vedel, da zaradi tega, ker oznanjuješ pri vratih, na delovnem mestu, v šoli ali neformalno, za resnico slišijo tudi tisti, s katerimi se nisi neposredno pogovarjal. Tako kot Pavel ni vedel, kaj vse je z oznanjevanjem dosegel v »provinci Aziji«, tudi ti morda ne veš za vse, kar si dobrega dosegel s temeljitim oznanjevanjem. (Beri Apostolska dela 23:11; 28:23.) Kako pomembno je zato, da še naprej tako ravnaš!
17. Kako si odločen ravnati v letu 2009?
17 V letu 2009 torej vsi resno vzemimo nalogo, da pričujemo po hišah in sodelujemo še v drugih vejah oznanjevanja. Tako bomo lahko tudi mi rekli podobno kot Pavel: »Svoje duše sploh ne štejem za pomembno, samo da dokončam svoj tek in službo, ki sem jo dobil od Gospoda Jezusa, da naj temeljito oznanim dobro novico o Božji nezasluženi dobrotljivosti.«
Kako bi odgovoril?
• Kako so v prvem stoletju temeljito oznanjevali tako apostola Peter in Pavel kot tudi drugi kristjani?
• Zakaj se lahko zgodi, da ne vemo povsem, koliko dobrega smo dosegli z našim oznanjevanjem?
• Kako se glasi letni stavek za leto 2009 in zakaj meniš, da je primeren?
[Poudarjeno besedilo na strani 19]
Letni stavek za leto 2009 se glasi: »Temeljito oznanim[o] dobro novico.« (Apd. 20:24)
[Slika na strani 17]
Efeški starešine so vedeli, da je imel Pavel navado oznanjevati po hišah.
[Slika na strani 18]
Kako daleč boš lahko segel z dobro novico, če boš temeljito oznanjeval?