Smelo razglašaj Božje kraljestvo!
”Sprejemal (je) vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je božje kraljestvo (APOSTOLSKA DELA 28:30, 31, JP).
1., 2. Kakšen dokaz o Božji podpiri je imel apostol Pavel in kakšen zgled nam je zapustil?
JEHOVA vedno podpira oznanjevalce kraljestva. Kako resnično je bilo to v primeru apostola Pavla! Ob Božji podpori je stopal pred vladarje, preživel napad drhali in smelo oznanjal Jehovino kraljestvo.
2 Celo kot zapornik je Pavel v Rimu 2 ”sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal (jim) je božje kraljestvo“. (Apostolska dela 28:30, 31, JP) Kako dober zgled za današnje Jehovine priče! Mnogo se lahko naučimo iz Pavlovega delovanja, o katerem poroča Luka v sklepnih poglavjih biblijske knjige Apostolska dela. (20:1–28:31)
Izgrajevanje sovernikov
3. Kaj se je zgodilo v Troadi in kakšno vzporednico lahko potegnemo z današnjim časom?
3 Potem ko se je nemir v Efezu polegel, je Pavel nadaljeval svoje tretje misijonarsko potovanje. (20:1-12) Toda ko je nameraval odpluti za Sirijo, je izvedel, da so se Judje zarotili proti njemu. Morda so se nameravali vkrcati na isto ladjo in ga ubiti, zato je Pavel odpotoval preko Makedonije. V Troadi je teden dni izkoristil za spodbujanje sovernikov, podobno kot to počno danes med Jehovinimi pričami potujoči nadzorniki. Na večer svojega odhoda je Pavel govoril pozno v noč. Evtih, ki je sedel na oknu, je bil verjetno utrujen od dnevnih naporov. Zadremal je in padel s tretjega nadstropja in se ubil. Toda Pavel ga je obudil. Kolikšno radost je to moralo povzročiti! Pomisli zato na radost, ki bo vladala, ko bodo v prihajajočem novem svetu mnogi milijoni ljudi obujeni iz mrtvih. (Janez 5:28, 29)
4. Kaj je Pavel efeške starešine učil o oznanjevanju?
4 Na poti v Jeruzalem se je Pavel v Miletu sestal z efeškimi starešinami. (20:13-21) Spomnil jih je, da jih je učil ”od hiše do hiše“ (NS) in da je ’Jude in Grke rotil, naj se spreobrnejo k Bogu in naj verujejo v našega Gospoda Jezusa‘ (JP). Tisti, ki so končno postali starešine, so se pokesali in so verovali. Apostol jih je tudi šolal za smelo oznanjevanje kraljestva nevernikom in to v službi od hiše do hiše, kar danes opravljajo tudi Jehovine priče.
5. (a) kakšen zgled nam je Pavel v pokoravanju vodstvu svetega duha? (b) Zakaj so starešine potrebovali nasvet, naj ’pazijo na čredo‘?
5 Pavel je za zgled pri sprejemanju navodil Božjega svetega duha. (20:22-30) ”Zvezan v duhu“ oziroma z občutkom odgovornosti, da sledi njegovemu vodstvu, se je apostol odpravil v Jeruzalem, čeprav so ga tam čakale vezi in stiske. Cenil je življenje, toda zanj je bila najpomembnejša ohranitev neoporečnosti do Boga, kot to mora biti danes tudi za nas. Pavel je starešine spodbudil, naj ’pazijo na vso čredo, v kateri jih je Sveti Duh postavil za predstojnike‘ (EI). Po njegovem ”odhodu“ (očitno je mislil na smrt), bodo prišli ”grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi“ (EI). Taki možje so vstali izmed samih starešin in manj razsodni učenci so sprejeli njihove izkrivljene nauke.
6. (a) Zakaj je lahko Pavel starešine brez skrbi zaupal Bogu? (b) Kako je Pavel sledil načelu iz Apostolskih del 20:35?
6 Starešine morajo ostati duhovno budni, da bi se varovali odpadništva. (20:31-38) Apostol jih je učil o Hebrejskih spisih in Jezusovem nauku, ki imata to očiščevalno moč, ki jim lahko pomaga, da prejemjo nebeško kraljestvo, ”dediščino med vsemi posvečenimi“ (JP). Pavel je delal, da bi poskrbel zase in za sodelavce; s tem je starešine spodbudil, da naj naporno delajo. (Apostolska dela 18:1-3; 1. Tesaloničanom 2:9) Če ravnamo podobno in drugim pomagamo doseči večno življenje, bomo cenili Jezusove besede: ”Večja sreča je dajati kakor prejemati“. (JP) Smisel te izjave izhaja iz evangelijev, toda citiral jo je samo Pavel, ki jo je moral dobil ustno ali po navdihnjenju. Če smo tako požrtvovalni kakor je bil Pavel, smo lahko zelo srečni. Toliko se je namreč razdajal, da je njegov odhod zelo razžalostil efeške starešine!
Naj se zgodi Jehovina volja
7. Kako nam je Pavel za zgled v podložnosti Božji volji?
7 Ko se je Pavlovo tretje misijonarsko potovanje bližalo svojemu koncu (okoli leta 56 n. š.), je dal dober zgled podložnosti Božji volji. (21:1-14) V Cezareji je skupaj s svojimi spremljevalci ostal pri Filipu, čigar štiri deviške hčere so ”prerokovale“, po duhu so napovedovale dogodke. Tam si je krščanski prerok Agab zvezal roke in noge s Pavlovim pasom in duh ga je navedel, da je napovedal, kako bodo Judje lastnika tega pasu v Jeruzalemu zvezali in ga izročili v roke poganom. ”Pripravljen sem ne samo biti zvezan, ampak tudi umreti v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa,“ (JP) je rekel Pavel. Učenci so se s tem sprijaznili in rekli: ”Zgodi se Gospodova volja!“ (JP)
8. Na kaj se lahko spomnimo, če včasih težko sprejmemo dober nasvet?
8 Pavel je starešinam v Jeruzalemu povedal, kaj je s pomočjo njegovega delovanja Bog naredil med pogani. (21:15-26) Če nam bo kdaj težko sprejeti dober nasvet, se lahko spomnimo, kako je to storil Pavel. Z namenom, da bi dokazal, kako v poganskih deželah Judov ni učil ”naj odpadejo od Mojzesa“, (JP) je poslušal nasvet starešin in se podvrgel obrednemu očiščevanju in je plačal stroške zase in še za druge štiri može. Čeprav je postava z Jezusovo smrtjo postala neveljevna, ni Pavel napačno postopal, ko izpolnil njene določbe glede zaobljube. (Rimljanom 7:12-14)
Neustrašen kljub napadu drhali
9. Kakšne podobne izkušnje z nasiljem drhali so imeli Pavel in današnje Jehovine priče?
9 Jehovine priče so pogosto ohranile neoporečnost do Boga kljub nasilju drhali. (Za primer si poglej v Letno knjigo Jehovinih prič 1975, str. 180-190 v angl.) Podobno so tudi Judje v Mali Aziji naščuvali drhal zoper Pavla. (21:27-40) Ker so z njim videli Trofima Efežana, so apostola lažno obtožili, da je omadeževal tempelj, čes da je vanj pripeljal Grke. Pavla so skoraj linčali, ko je rimski tribun Klavdij Lizija s svojimi možmi udušil izgrede! Kot je bilo napovedano (toda zavoljo Judov), je Lizija dal Pavla vkleniti v verige. (Apostolska dela 21:11) Apostola so ravno hoteli odpeljati v vojaške prostore ob tempeljskem dvorišču, ko je Lizija izvedel, da Pavel ni upornik, ampak Jud, ki mu je dovoljen pristop na področje templja. Pavel je dobil dovoljenje, da lahko govori in je zbranim ljudem spregovoril v hebrejščini
10. Kako so Judje v Jeruzalemu sprejeli Pavlov govor in zakaj ni bil bičan?
10 Pavel je dal smelo pričevanje. (22:1-30) Razkril se je kot Jud, ki ga je poučeval zelo čislani Gamaliel. Apostol je pojasnil, da je na poti v Damask, kjer naj bi preganjal sledilce tega Pota, oslepel, ko je videl oslavljenega Jezusa Kristusa, toda Ananija mu je povrnil vid. Pozneje je Gospod Pavlu dejal: ”Pojdi, poslal te bom daleč med pogane!“ (JP) Te besede so učinkovale tako kot iskra sredi gozda. Množica je kričala, da Pavel ni vreden življenja in trgali so svoja oblačila ter v jezi metali v zrak prah. Zato je Lizija Pavla odvedel v vojašnico, da bi ga zaslišal ob bičanju in ugotovil, zakaj mu Judje tako nasprotujejo. Pavel je bičanje (bič je bil izdelan iz usnjenih jermenov, ki so imeli na koncu vozle ali pa vstavljene delce kovine ali kosti) prepečil, s tem ko je vprašal: ’Ali je zakonito bičati neobsojenega Rimljana?‘ (JP) Ko je Lizija izvedel, da je Pavel Rimljan, se je prestrašil in ga je raje odvedel pred sinerdij, da bi izvedel, zakaj ga Judje obtožujejo.
11. V kakšnem pogledu je bil Pavel farizej?
11 Ko je Pavel svoj zagovor pred sinedrijem pričel z besedami, da je ”živel pred Bogom s čisto vestjo“, (JP) je veliki duhovnik Ananija ukazal, naj ga udarijo po ustih. (23:1-10) Pavel je rekel: ”Tebe bo Bog udaril, ti pobeljeni zid! ... Velikega duhovnika božjega psuješ?“ (JP) so vprašali nekateri. Pavel morda zaradi slabega vida ni prepoznal Ananija. Toda ker je opazil, da je zbor sestavljen iz farizejev in saducejev, je Pavel rekel: ’Jaz sem farizej, ki je moral pred sodišče zaradi upanja v vstajenje.‘ Zaradi tega se je sinedrij razdelil, saj so farizeji verovali v vstajenje, saduceji pa ne. Nastala je takšna razprtija, da je moral Lizija reševati Pavla.
12. Kako je Pavel ubežal, ko so mu v Jeruzalemu stregli po življenju?
12 Pavel je nato ušel zarotnikom, ki so mu stregli po življenju. (23:11-35) Štirideset Judov se je zaobljubilo, da ne bodo ne jedli ne pili dokler ga ne ubijejo. Pavel in Lizija sta za to izvedela od Pavlovega nečaka. Pod vojaško stražo je bil Pavel odpeljan h guvernerju Antoniju Feliksu v Cezarejo, rimsko upravo središče Judeje. Potem ko mu je obljubil, da mu bo prisluhnil, ga je Feliks dal zastražiti v guvernerjevih prostorih pretorijske palače Heroda Velikega.
Smelost pred vladarji
13. O čem je Pavel pričeval Feliksu in s kakšnim učinkom?
13 Apostol Pavel se je k malu branil pred lažnimi obtožbami in je Feliksu smelo oznanjal. (24:1-27) Pred judovskimi tožniki je Pavel prikazal, da ni hujskal množice. Dejal je, da verjame v tisto, kar je zapisano v postavi in prerokih in da upa na ’vstajenje pravičnih in nepravičnih‘. Pavel je rekel, da je v Jeruzalem prišel z ”miloščino“ (JP) (prispevki za Jezusove učence, ki so osiromašili zaradi preganjanja) in da se je obredno očistil. Čeprav je Feliks odložil sodbo, je Pavel pozneje njemu in njegovi ženi Druzili (hčerki Heroda Agripa I.) dal pričevanje o Kristusu, pravičnosti, samoobvladanju in bližnji sodbi. Feliks se je tega govora ustrašil, zato je velel odstraniti Pavla. Poznenje pa je pogosto pošiljal po apostola, zaman upajoč na podkupnino. Feliks je vedel, da je Pavel nedolžen, vendar ga je kljub temu imel vklenjenega, ker je upal, da si pridobi naklonjenost Judov. Dve leti pozneje je Feliksa nasledil Porcij Fest.
14. S kakšnimi zakonitimi sredstvi si je pomagal Pavel, ko se je pojavil pred Festom in kakšno sodobno vzporednico poznamo?
14 Pavel se je smelo branil tudi pred Festom. (25:1-12) Če je apostol zaslužil smrt, ne bi prosil za milost, toda nihče ga ni mogel izročiti Judom, zato, da bi si pridobil njihovo naklonjenost. ”Na cesarja se sklicujem,“ je rekel Pavel in tako izkoristil pravico rimskih državljanov, da jim sodijo v Rimu (takrat pred Neronom). Pritožbi so ugodili in Pavel je lahko ’pričeval v Rimu‘, kot je bilo napovedano. (Apostolska dela 23:11) Jehovine priče prav tako izkoristijo vse možnosti ”pri obrambi in utrjevanju evangelija“. (Filipljanom 1:7, JP)
15. (a) Katera prerokba se je spolnila, ko se je Pavel pojavil pred kraljem Agripo in cesarjem? (b) Kako se je Pavel ’upiral ostnu‘?
15 Kralj severne Judeje Herod Agripa II. in njegova sestra Bernika (s katero je imel krvoskrunsko zvezo) sta slišala za Pavla, ko sta obisklala Festa v Cezareji. (25:13–26:23) Ko je pričeval Agripi in cesarju, je Pavel izpolnil prerokbo, da bo Gospodovo ime ponesel pred kralje. (Apostolska dela 9:15) Agripi je povedal, kaj se mu je zgodilo na poti v Damask, nato pa je poudaril Jezusove besede: ”Težko ti je, da se upiraš ostnu.“ (JP) Trmasti vol se poškoduje, ko se upira udarcem ostna (bodeče palice), in ravno tako je Savel škodil samemu sebi, ko se je boril proti Jezusovim sledilcem, ki jih je podpiral Bog.
16. Kako sta Fest in Agripa reagirala na Pavlovo pričanje?
16 Kako sta reagirala Fest in Agripa? (26:24-32) Fest ni mogel razumeti vstajenja, vendar je občudoval Pavlovo prepričanje, zato je rekel: ”Prevelika učenost ti je zmešala pamet.“ (JP) Podobno tudi danes nekateri Jehovine priče obtožujejo, da so nori, čeprav v resnici kakor Pavel ’govorijo resnične in pametne besede‘. ”Še malo, pa me boš prepričal, da postanem kristjan,“ (JP) je rekel Agripa, ko je zaključil zaslišanje, vendar pa je priznal, da bi Pavla morali spustiti, če se ne bi bil pritožil cesarju.
Nevarnost na morju
17. Kako bi opisal nevarnosti, ki so pretile Pavlu med plovbo proti Rimu?
17 Na potovanju v Rim je bil Pavel ”v nevarnostih na morju“. (2. Korinčanom 11:24-27) Stotnik z imenom Julij je imel na skrbi zapornike, ki so potovali iz Cezareje v Rim. (27:1-26) Ko je ladja pristala v Sidonu, je Pavlu bilo dovoljeno obiskati vernike, ki jih duhovno osvežil. (Primerjaj 3. Janezovo pismo 14.) V Miri, Mala Azija, je Julij prekrcal zapornike na trgovsko ladjo, ki je plula proti Italiji. Kljub močnemu čelnemu vetru jim je uspelo pripluti v luko Dobro pristanišče blizu kretskega mesta Laseja. Ko so se napotili proti Phoenixu (Feniki), je ladjo zajel severovzhodni orkanski veter. Ker so se bali, da jih ne bi zaneslo v Sirto (živi pesek) na severu Afrike, so mornarji ”spustili zavorno sidro“ (JP), morda jadra in jambor. Pozneje so ovili vrvi okoli ladijskega trupa, da se ne bi razšrile razpoke na ladji. Naslednjega dne, ko je vihar ladjo še vedno premetaval sem ter tja, so, zato da bi bila lažja z nje zmetali tovor. Tretjega dne so odvrgli stran ladijsko opremo (jadra in rezervno ladijsko opremo). Ko je že pojemalo upanje, se je prikazal angel in Pavlu rekel, naj se ne boji, ker bo stopil pred cesarjs. Kašno olajšanje je nastopilo, ko je Pavel dejal, da se bodo vsi potniki izkrcali na nekem otoku!
18. Kaj se je nazadnje zgodilo s Pavlom in njegovimi sopotniki?
18 Popotniki so preživeli. (27:27-44) Po štirinajstih dneh so sredi noči mornarji začutili, da je blizu kopno. To je potrjevala okolica, zato so spustili sidra, da ne bi nasedli na čeri. Na Pavlovo pobudo je vseh 276 mož nekaj pojedlo. Ladja je postala lažja, ko so čez krov zmetali žito. Ob zori so mornarji odrezali sidrne vrvi, odvezali vesla in dvignili prednje jadro, da bi pluli z vetrom. Toda premec se je zagozdil na čereh in krma se je razbila na koščke. Kljub temu je uspelo vsem priti na kopno.
19. Kaj se je Pavlu primerilo na Malti in kaj je tam naredil za druge?
19 Žrtve brodoloma so se premočene in utrujene znašle na otoku Malta (Melita), kjer so jih otočani sprejeli ”neverjetno ljubeznivo“. (JP) (28:1-16) Ko se je Pavel grel pri ognju, je vročina oživila mirujočo kačo, ki se mu je ovila okoli roke. (Na Malti danes ni strupenih kač, toda tukaj je šlo za ”strupeno bitje“.) Maltežani so mislili, da je Pavel morilec, ki mu ”pravica maščevalka“ ne pusti živeti, toda ko se ni zgrudil, niti otekel zaradi zastrupitve, so rekli, da je bog. Pavel je pozneje mnoge ozdravil, med njimi tudi očeta Publija, poglavarja otoka. Tri mesece pozneje so Pavel, Luka in Aristarh odpluli z ladjo, ki je imela znamenje ”Zevsovih sinov“ (Kastorja in Poluksa, božanskih dvojčkov, ki naj bi ščitila mornarje.). Ko so pristali v Puteolih, se je s svojo stražo vkrcal tudi Julij. Pavel se je zahvalil Bogu in se opogumil, ko se je blizu Apijevega trga in Treh Tavern ob cesti imenovani Via Apia, srečal s kristjani iz rimskega glavnega mesta. Nazadnje je bilo Pavlu v Rimu dovoljeno samemu stanovati, stražil pa ga je vojak.
Še naprej je oznanjeval Jehovino kraljestvo!
20. S čim je bil Pavel zaposlen v svojen rimskem bivališču?
20 V svojem rimskem bivališču je Pavel smelo oznanjal Jehovino kraljestvo. (28:17-31) Judovskim prvakom je rekel: ”Zaradi Izraelovega upanja me namreč vklepajo te verige.“ (JP) Upanje je vključevalo sprejetje Mesija, to pa je nekaj, za kar moramo tudi mi biti pripravljeni trpeti. (Filipljanom 1:29) Večina Judov sicer ni verovala, kljub temu pa so mnogi pogani in nekateri Judje imeli sprejemljivo srce. (Izaija 6:9, 10) Dve leti (okoli 59-61 našega štetja) je Pavel sprejemal vse, ki so prihajali k njemu in jim ’oznanjal ... božje kraljestvo in o Gospodu Jezusu Kristusu učil z vso svobodo in brez ovir‘.
21. Kakšen zgled nam je do konca svojega zemeljskega življenja dajal apostol Pavel?
21 Neron je Pavla očitno proglasil za nedolžnega in ga izpustil. Apostol je nato obnovil svoje delo skupaj s Timotejem in Titom. Vendar je bil v Rimu ponovno zaprt (okoli leta 65. n. š.) in je verjetno umrl mučeniške smrti po Neronovih rokah. (2. Timoteju 4:6-8) Toda Pavel je bil do konca odličen zgled pogumnega oznanjevalca kraljestva. Vsi, ki so v teh poslednjih dneh predani Bogu naj bi z istim duhom smelo oznanjevali Jehovino kraljestvo.
Kako bi odgovoril?
◻ Kako je Pavel efeške starešine učil oznanjati?
◻ Kako je Pavel dal zgled v podložnosti Božji volji?
◻ Kakšne podobne izkušnje z nasiljem drhali je imejo Pavel in današnje Jehovine priče?
◻ S kakšnimi zakonitimi sredstvi si je Pavel pomagal, ko je bil priveden pred guvernerja Festa in kakšno sodobno vzporednico poznamo?
◻ S kakšno dejavnostjo se je zaposlil Pavel v svojem rimskem bivališču in kakšen zgled nam je dal?