Štefan – »Bog mu je bil naklonjen in ga je obdaril z veliko močjo«

 1.–3. a) V kakšnem strašnem položaju je Štefan in kakšen je njegov odziv? b) Katera vprašanja bomo pregledali?

ŠTEFAN stoji pred sodniki. V mogočni dvorani, verjetno blizu templja v Jeruzalemu, je v velikem polkrogu zbranih 71 moških. To sodišče, imenovano sanhedrin, danes zaseda, da bi sodilo Štefanu. Člani sodišča so vplivni moški in večina od njih tega Jezusovega učenca ne spoštuje. Moški, ki je sklical zasedanje, je veliki duhovnik Kajfa. Sanhedrinu je predsedoval že pred nekaj meseci, ko so na smrt obsodili Jezusa Kristusa. Ali je Štefana strah?

² Štefanov izraz na obrazu je v tem trenutku prav poseben. Sodniki se zazrejo vanj in vidijo, da je njegov obraz »podoben angelskemu«. (Apd. 6:15) Angeli prenašajo sporočila od Boga Jehova in so zato upravičeno neustrašni in mirni. Enako je s Štefanom – to lahko vidijo tudi ti sovraštva polni sodniki. Kako je lahko tako miren?

³ Iz odgovora na to vprašanje se lahko današnji kristjani veliko naučimo. Dobro je tudi, da vemo, kako je Štefan prišel v ta težek položaj. Kako je že prej zagovarjal svojo vero? In v čem ga lahko posnemamo?

 4., 5. a) Zakaj je bil Štefan dragocen brat v občini? b) Kaj pomeni, da »mu je bil Bog naklonjen in ga je obdaril z veliko močjo«?

⁴ Spoznali smo že, da je bil Štefan dragocen brat v novonastali krščanski občini. V prejšnjem poglavju te knjige smo tudi izvedeli, da je bil eden izmed sedmih ponižnih moških, ki so pomagali apostolom, ko so jih ti prosili za pomoč. Njegova ponižnost je še toliko bolj izjemna, če upoštevamo, s kakšnimi darovi je bil blagoslovljen. V Apostolskih delih 6:8 piše, da je lahko delal »izjemne čudeže in znamenja«, tako kot so to delali nekateri apostoli. Prav tako izvemo, da »mu je bil Bog naklonjen in ga je obdaril z veliko močjo«. Kaj to pomeni?

⁵ Grški izraz za »mu je bil Bog naklonjen« bi lahko prevedli tudi z »je bil poln miline«. Štefan je očitno bil prijazen in blag človek, ki je znal z ljudmi. Govoril je tako, da je mnoge od svojih poslušalcev prepričal o tem, da je iskren in da jim bo to, kar jih uči, koristilo. Ponižno se je podrejal Jehovovemu duhu, zato je ta deloval v njem in mu dajal moč. Čeprav je imel takšne darove in sposobnosti, ni postal napihnjen, ampak je vso hvalo dajal Jehovu in se ljubeče zanimal za ljudi, s katerimi je govoril. Nič čudnega, da so nasprotniki v njem videli grožnjo!

 6.–8. a) Česa so Štefana obtožili njegovi nasprotniki in zakaj? b) Zakaj je Štefanov zgled lahko koristen za današnje kristjane?

⁶ Nekaj ljudi je prišlo, da bi se prerekalo s Štefanom, »vendar mu niso mogli ugovarjati, saj je govoril z veliko modrostjo in pod vodstvom svetega duha«.a V obupu so »na skrivaj pregovorili« ljudi, naj obtožijo tega nedolžnega Kristusovega sledilca. Poleg tega so naščuvali oziroma »razburili ljudstvo, starešine in pismouke«, tako da so Štefana na silo odvedli pred sanhedrin. (Apd. 6:9–12) Nasprotniki so ga obtožili, da zasramuje Boga in Mojzesa. Kaj so mislili s tem?

⁷ Krive priče so rekle, da je Štefan zasramoval Boga s tem, da je govoril proti »temu svetemu kraju« – templju v Jeruzalemu. (Apd. 6:13) Obtoževali so ga tudi, da je zasramoval Mojzesa s tem, da je govoril proti Mojzesovemu Zakoniku in skušal spremeniti običaje, ki jim jih je izročil Mojzes. To je bila zelo resna obtožba, saj so takratni Judje dali veliko na tempelj, na podrobnosti iz Mojzesovega Zakonika in na številna ustna izročila, ki so jih dodali Zakoniku. Zato je ta obtožba pomenila, da je Štefan nevaren človek, ki si zasluži smrt!

⁸ Žal ni neobičajno, da skušajo pripadniki določenih ver s takšnimi taktikami povzročati težave Božjim služabnikom. Še danes se kdaj zgodi, da verski nasprotniki navedejo politične voditelje k preganjanju Jehovovih prič. Kako naj bi se odzvali, kadar kdo popači resnico o nas ali nas po krivem obtoži? Glede tega se lahko veliko naučimo od Štefana.

 9., 10. Kaj kritiki očitajo Štefanovemu zagovoru pred sanhedrinom in česa ne smemo pozabiti?

⁹ Že na začetku smo omenili, da je imel Štefan miren, angelski obraz, ko je poslušal, česa ga obtožujejo. Potem ga je Kajfa vprašal: »Ali je to res?« (Apd. 7:1) Zdaj je prišel na vrsto Štefan, da spregovori. In prav to je tudi naredil.

¹⁰ Nekateri kritiki glede Štefanovega zagovora trdijo, da kljub svoji dolžini sploh ne vsebuje odgovora na obtožbe. V resnici pa nam je Štefan dal odličen zgled v tem, kako naj zagovarjamo dobro novico. (1. Pet. 3:15) Ne pozabimo, da je bil Štefan obtožen, da zasramuje Boga s sramotenjem templja in da zasramuje Mojzesa z govorjenjem proti Zakoniku. Štefan je v svojem odgovoru povzel tri obdobja izraelske zgodovine in pri tem skrbno poudaril določene točke. Preglejmo zdaj vsako od teh treh obdobij zgodovine.

11., 12. a) Kako je Štefan učinkovito uporabil primer Abrahama? b) Zakaj je Štefan v svojem zagovoru omenil Jožefa?

¹¹ Doba očakov. (Apd. 7:1–16) Štefan je izpostavil pomembno skupno točko, ko je najprej spregovoril o Abrahamu, ki so ga Judje spoštovali zaradi njegove vere. Poudaril je, da se je Jehova, »Bog slave«, Abrahamu na začetku prikazal v Mezopotamiji. (Apd. 7:2) Pravzaprav je Abraham živel v Obljubljeni deželi kot tujec. Ni imel niti templja niti Mojzesovega Zakonika. Kako bi lahko kdo vztrajal pri trditvi, da je zvestoba Bogu vedno povezana s templjem ali nekim zakonikom?

¹² Tudi Abrahamovega potomca Jožefa so Štefanovi poslušalci zelo cenili. Toda Štefan jih je spomnil, da so tega pravičnega človeka njegovi lastni bratje, očetje Izraelovih rodov, preganjali in prodali v suženjstvo. Vseeno je Bog po njem Izraelce rešil pred lakoto. Štefan je nedvomno videl očitne podobnosti med Jožefom in Jezusom Kristusom, vendar jih ni omenil, ker je želel, da bi ga še naprej poslušali.

13. Kako je Štefan z razpravo o Mojzesu odgovoril na obtožbe in katero temo mu je to pomagalo razvijati?

¹³ Obdobje Mojzesa. (Apd. 7:17–43) Štefan je veliko govoril o Mojzesu. To je bilo modro, ker je bilo med člani sanhedrina veliko saducejev, ki so sprejemali samo tiste svetopisemske knjige, ki jih je napisal Mojzes, vse druge pa so zavračali. Spomnimo se, da je bil Štefan med drugim obtožen, da je zasramoval Mojzesa. Štefanove besede so bile neposreden odgovor na to obtožbo, saj se iz njih vidi, da je izredno spoštoval Mojzesa in Zakonik. (Apd. 7:38) Omenil je, da tudi Mojzesa niso sprejeli tisti, ki jih je skušal rešiti. Zavrnili so ga, ko je bil star 40 let. Dobrih 40 let kasneje so se večkrat upirali njegovemu vodenju.b Štefan je tako postopoma razvijal glavno temo: Božje ljudstvo je vedno znova zavračalo tiste, ki jih je Jehova postavil za voditelje.

14. Kateri točki je Štefan s sklicevanjem na Mojzesa podprl v svojem zagovoru?

¹⁴ Štefan je svoje poslušalce spomnil, da je Mojzes napovedal, da se bo v Izraelu pojavil prerok, kakršen je on sam. Kdo naj bi to bil in kako naj bi bil sprejet? Štefan je z odgovorom počakal do sklepnega dela svojega zagovora. Povedal pa je še nekaj pomembnega: Mojzes se je naučil, da lahko vsaka tla postanejo sveta, tako kot se je zgodilo s tlemi pri gorečem grmu, kjer je Jehova govoril z njim. Ali je torej čaščenje Jehova možno omejiti na posamezno stavbo, kot je tempelj v Jeruzalemu? Poglejmo.

15., 16. a) Zakaj je Štefan govoril o svetem šotoru? b) Kako je Štefan v svojo razpravo vpletel Salomonov tempelj?

¹⁵ Sveti šotor in tempelj. (Apd. 7:44–50) Štefan je sodnike spomnil, da je Bog – še preden je bil tempelj v Jeruzalemu – naročil Mojzesu, naj naredi premičen sveti šotor, namenjen čaščenju. Kdo bi si drznil trditi, da je bil sveti šotor slabši od templja, ko pa je v tem šotoru sam Mojzes častil Boga?

¹⁶ Kasneje je Salomon v Jeruzalemu zgradil tempelj in po navdihnjenju v molitvi povedal nekaj zelo pomembnega. Štefan je ta pouk povzel z besedami: »Najvišji ne živi v hišah, ki so jih zgradili ljudje s svojimi rokami.« (Apd. 7:48; 2. krn. 6:18) Jehova sicer lahko uporabi tempelj, da bi izvršil svoje namene, vendar ni vezan nanj. Zakaj bi potem njegovi častilci morali misliti, da je čisto čaščenje odvisno od stavbe, ki so jo zgradili ljudje? Štefan je to svoje argumentiranje prepričljivo sklenil s citatom iz Izaijeve knjige: »‚Nebesa so moj prestol in zemlja moj podnožnik. Kakšno hišo mi boste zgradili?‘ pravi Jehova. ‚Le kje bi lahko prebival? Vse to je naredila moja roka, ali ne?‘« (Apd. 7:49, 50; Iza. 66:1, 2)

17. a) Kako je Štefan v svojem zagovoru dokazal, da njegovi poslušalci nimajo prav? b) Kako je odgovoril na obtožbe?

¹⁷ Glede na to, kar smo do zdaj pregledali iz Štefanovega zagovora pred sanhedrinom, vidimo, da je jasno pokazal, da tožniki nimajo prav. Pokazal je, da Jehova ni tog niti vezan na izročila, ampak je prilagodljiv in postopoma uvaja spremembe, da bi dosegel izpolnitev svojega namena. Kdor je bil pretirano navezan na tisto prekrasno stavbo v Jeruzalemu ter na običaje in izročila, ki so jih ljudje dodali Mojzesovemu Zakoniku, je spregledal pravi pomen Zakonika in templja. Ob Štefanovem zagovoru se je posredno zastavilo naslednje pomembno vprašanje: Ali ni poslušnost Jehovu najboljši način, da se spoštuje Zakonik in tempelj? Štefan je s svojimi besedami odlično branil svoja dejanja, saj se je po najboljših močeh trudil biti poslušen Jehovu.

18. V čem bi morali posnemati Štefana?

¹⁸ Kaj se lahko naučimo iz Štefanovega zagovora? Vidimo, da je zelo dobro poznal Svete spise. Tudi vsak od nas mora marljivo preučevati Sveto pismo, če hoče prav ravnati »z Božjo besedo«. (2. Tim. 2:15) Od Štefana se prav tako naučimo nekaj o milini in taktnosti. Težko bi našli bolj sovražno nastrojene poslušalce! Kljub temu se je Štefan čim bolj dolgo držal skupnih točk s tem, da je razpravljal o stvareh, ki so jih spoštovali. Poleg tega jih je spoštljivo nagovoril, tako da je starešine imenoval »očetje«. (Apd. 7:2) Tudi mi moramo resnice iz Božje Besede predstavljati »blago in zelo spoštljivo«. (1. Pet. 3:15)

19. Kako je Štefan sanhedrinu pogumno razglasil Jehovovo sporočilo obsodbe?

¹⁹ Ampak strah pred tem, da bi užalili ljudi, nam ne prepreči, da bi govorili o resnicah iz Božje Besede. Poleg tega ne želimo omiliti Jehovovih sodnih sporočil. Štefan je v tem dober zgled. Nedvomno je videl, da nobeni dokazi, ki jih je predložil sanhedrinu, niso veliko vplivali na trdosrčne sodnike. Zato je poln svetega duha zagovor sklenil tako, da jim je brez strahu pokazal, da niso nič boljši od svojih prednikov, ki so zavrnili Jožefa, Mojzesa in vse preroke. (Apd. 7:51–53) Pravzaprav so ti sodniki umorili Mesija, za katerega so Mojzes in vsi preroki napovedovali, da bo prišel. Dejansko so Mojzesov Zakonik prekršili na najhujši možen način!

20., 21. Kako se je sanhedrin odzval na to, kar je povedal Štefan, in kako je Jehova okrepil Štefana?

²⁰ Štefanove besede so bile neizpodbitno resnične, kar je sodnike zelo razjezilo. Začeli so škripati z zobmi proti Štefanu in tako ostali brez dostojanstva. Ta zvesti moški je gotovo videl, da ne bo deležen nič več usmiljenja, kot ga je bil njegov Gospodar, Jezus.

²¹ Štefan je potreboval pogum, da bi se spoprijel s tem, kar ga je čakalo. Videnje, ki mu ga je prijazno dal Jehova, ga je zelo opogumilo. Štefan je videl Božjo slavo in Jezusa na Jehovovi desni! Medtem ko je opisoval videnje, so si sodniki z rokami zatisnili ušesa. Zakaj? Nekaj časa prej je Jezus temu istemu sodišču povedal, da je Mesija in da bo kmalu sedel na Očetovi desni. (Mar. 14:62) Kar je Štefan videl, je dokazovalo, da je Jezus govoril resnico. Dejansko je prav ta sanhedrin izdal in umoril Mesija! Sveto pismo poroča, da so potem vsi hkrati planili na Štefana in ga dali kamenjati.c

22., 23. V katerih pogledih sta si bili Štefanova in Kristusova smrt podobni in zakaj lahko kristjani zaupamo Jehovu, tako kot mu je Štefan?

²² Štefan je tako kot njegov Gospodar umrl z mirnim srcem, poln zaupanja v Jehova in brez vsakršne zamere do svojih ubijalcev. Besede »Gospod Jezus, sprejmi moje življenje« je morda izrekel zato, ker je imel še vedno pred očmi Sina človekovega, ki ga je v videnju videl skupaj z Jehovom. Nedvomno je poznal Jezusove spodbudne besede: »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Jan. 11:25) Nazadnje je Štefan z močnim glasom molil k Bogu: »Jehova, ne kaznuj jih za ta greh!« Po teh besedah je zaspal v smrt. (Apd. 7:59, 60)

²³ Med Kristusovimi sledilci je tako Štefan prvi, ki je znan kot mučenik. (Glej okvir »‚Mučenik‘ – v katerem smislu?«.) Žal pa ni bil zadnji. Še danes se dogaja, da nekatere zveste Jehovove služabnike usmrtijo verski fanatiki, politični zagrizenci in drugi kruti nasprotniki. Kljub temu lahko tako kot Štefan zaupamo v izpolnitev Jezusove obljube o vstajenju. Jezus zdaj kraljuje z izjemno močjo, ki mu jo je dal njegov Oče. Nič mu ne bo moglo preprečiti, da bi obudil svoje zveste sledilce. (Jan. 5:28, 29)

24. Kakšno vlogo je imel Savel pri Štefanovi mučeniški smrti in kaj pozitivnega je kasneje prinesla smrt tega zvestega moškega?

²⁴ Vse to je opazoval mladenič, ki mu je bilo ime Savel. Odobraval je Štefanov umor in celo čuval oblačila tistih, ki so metali kamenje. Ko se je kmalu zatem pojavil val nasilnega in krutega preganjanja, je bil eden vodilnih preganjalcev. Toda Štefanova smrt je pustila močan pečat. Štefanov zgled je druge kristjane samo še okrepil, da so ostali zvesti in izbojevali podobno zmago. Poleg tega je čez čas Savel – v kasnejših letih največkrat imenovan Pavel – globoko obžaloval vlogo, ki jo je imel pri Štefanovi smrti. (Apd. 22:20) Pomagal je pri usmrtitvi Štefana, toda pozneje je spoznal, da je »sramotil Boga, preganjal njegovo ljudstvo in ravnal predrzno«. (1. Tim. 1:13) Očitno ni nikoli pozabil Štefana in prepričljivega zagovora, ki ga je imel tisti dan pred sanhedrinom. Dejansko je Pavel v nekaterih govorih in pismih govoril o temah, ki jih je Štefan obravnaval v zagovoru. (Apd. 7:48; 17:24; Heb. 9:24) Sčasoma se je Pavel naučil posnemati Štefanovo vero in pogum. To lahko uspe tudi nam.