Savel – Gospodova izvoljena posoda

SAVEL iz Tarsa je bil morilski nasprotnik Kristusovih sledilcev. Toda Gospod mu je namenil drugačno prihodnost. Savel naj bi postal izrazit zastopnik prav tistega načela, ki mu je tako silovito nasprotoval. Jezus je rekel: »Posoda izvoljena mi je on [Savel], da ponese ime moje pred pogane in kralje in sinove Izraelove.« (Dejanja 9:⁠15)

Savlovo življenje ,silovitnika‘ se je povsem spremenilo, ko mu je bilo izkazano usmiljenje in je postal ,izvoljena posoda‘ Gospoda Jezusa Kristusa. (1. Timoteju 1:12, 13) Gorečnost, ki ga je navedla, da je sodeloval pri kamenjanju Štefana in drugih napadih na Jezusove učence, je preusmeril na povsem drugačne cilje, ko je postal krščanski apostol Pavel. Jezus je zagotovo videl Savlove privlačne osebnostne poteze. Katere osebnostne poteze? Kdo je sploh bil Savel? Kako je njegovo poreklo prispevalo k temu, da se je usposobil za širjenje pravega čaščenja? Ali se iz njegove izkušnje lahko kaj naučimo?

Savlovo družinsko poreklo

Savel je bil še ,mladenič‘, ko so kmalu po letu 33 n. š. umorili Štefana. Ko pa je okoli leta 60/61 n. š. pisal Filemonu, je bil že ,starec‘. (Dejanja 7:58; Filemonu 9) Učenjaki predvidevajo, da je bil po staroveškem štetju let ,mladenič‘ verjetno star od 24 do 40 let, medtem ko naj bi bil ,starec‘ star od 50 do 56 let. Savel se je torej verjetno rodil le nekaj let po Jezusovem rojstvu.

Judje so takrat živeli v mnogih delih sveta. Zavojevanja, sužnost, pregnanstvo, trgovina in prostovoljno preseljevanje so med drugim bili vzroki, da so se iz Judeje razkropili po svetu. Čeprav je bil Savel iz judovske družine v diaspori, pa je poudarjal, da so bili podrejeni postavi. Izjavil je, da je bil »obrezan osmi dan, iz rodu Izraelovega, rodovine Benjaminove, Hebrejec iz Hebrejcev, po postavi farizej«. Imel je isto hebrejsko ime, kot ga je imel znameniti član njegovega rodu – prvi izraelski kralj. Savel iz Tarsa je bil od rojstva Rimljan, zato je imel tudi latinsko ime Paullus. (Filipljanom 3:5; Dejanja 13:21; 22:25–29)

Savel je bil že od rojstva Rimljan, kar kaže, da si je moral eden od njegovih moških prednikov pridobiti posebno pravico do državljanstva. Kako? To je bilo mogoče na kar nekaj načinov. Poleg dedovanja državljanstva, se ga je lahko podelilo posameznikom ali skupinam, bodisi zaradi kakšnih posebnih zaslug, samo zaradi političnih koristi ali kot nagrada za kako izredno služenje državi. Suženj, ki si je lahko od Rimljana odkupil svojo svobodo, ali pa kdo, ki ga je osvobodil rimski državljan, je prav tako lahko postal Rimljan. To je lahko postal tudi veteran oboroženih sil, potem ko je končal služenje v rimskih legijah. Domorodci, ki so prebivali v rimskih kolonijah, so tudi lahko sčasoma dobili državljanstvo. Prav tako pravijo, da ga je bilo v določenih obdobjih mogoče kupiti za veliko denarja. Kako je državljanstvo dobila Savlova družina ostaja skrivnost.

Vemo, da je bil Savel iz Tarsa, pomembnega mesta in prestolnice rimske province Cilicije (sedaj južna Turčija). Čeprav je na tem področju živela kar velika judovska skupnost, pa je bil Savel izpostavljen tudi kulturi Nejudov. Tars je bilo veliko in cvetoče mesto, ki se ga omenja kot središče helenistične oziroma grške učenosti. Ocenjujejo, da naj bi v prvem stoletju mesto imelo od 300.000 do 500.000 prebivalcev. Bilo je trgovsko središče na glavni prometni žili med Malo Azijo, Sirijo in Mezopotamijo. Tars je užival blaginjo zaradi trgovanja in rodovitnosti okoliških planjav, kjer so pridelovali predvsem žito, vino in lan. Cvetoča tekstilna industrija je izdelovala tkanino iz kozje dlake, iz katere so izdelovali šotore.

Savlova izobrazba

Savel oziroma Pavel je pošteno skrbel za svoje potrebe in vzdrževal svoje misijonarjenje z izdelovanjem šotorov. (Dejanja 18:2, 3; 20:34) Izdelovanje šotorov je bila značilna obrt v njegovem rojstnem mestu, Tarsu. Savel se je verjetno v mladosti naučil tega poklica od svojega očeta.

Savlovo poznavanje jezikov, še posebej dobro je obvladal grščino, splošni jezik rimskega cesarstva, je bilo prav tako neprecenljive vrednosti pri njegovem misijonarjenju. (Dejanja 21:⁠37⁠– 22:2) Analitiki njegovih pisem pravijo, da je njegova grščina odlična. Ubeseditev ni klasična ali literarna, ampak je prej podobna Septuagintinemu, grškemu prevodu Hebrejskih spisov, ki ga je pogosto navajal oziroma preubesedil. Zaradi teh dokazov različni učenjaki domnevajo, da si je Savel pridobil vsaj dobro osnovnošolsko izobrazbo v grščini verjetno v judovski šoli. »V starem veku si boljše izobrazbe, še zlasti grške, nisi mogel pridobiti zastonj; navadno je bil predpogoj gmotna podpora,« pravi učenjak Martin Hengel. Savlova izobrazba tako daje slutiti, da je bil iz ugledne družine.

Savel je bil verjetno star največ 13 let, ko je nadaljeval šolanje v Jeruzalemu, kakih 840 kilometrov od doma. Izobraževal se je pri nogah Gamaliela, ki je bil zelo znan in visoko cenjen učitelj farizejstva. (Dejanja 22:3; 23:6) Takšno učenje, ki se lahko danes primerja z visokošolskim izobraževanjem, mu je na široko odprlo vrata priložnosti, da bi v judovstvu postal pomemben.a

Sposobnosti, uporabljene v koristne namene

Ker se je Savel rodil judovski družini v grškem in rimskem mestu, je pripadal trem svetovom. Svetovljansko, večjezikovno družbeno poreklo mu je nedvomno pomagalo, da je postal ,vsem vse‘. (1. Korinčanom 9:19–23) Rimsko državljanstvo mu je kasneje omogočilo, da je lahko zakonito zagovarjal svojo strežbo in o dobri novici govoril pred najvišjo avtoriteto rimskega cesarstva. (Dejanja 16:37–40; 25:11, 12) Savlovo družbeno poreklo, izobrazbo in osebnost pa je seveda poznal tudi obujeni Jezus, ki je Ananiju rekel: »Pojdi; zakaj posoda izvoljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje in sinove Izraelove. Jaz namreč mu pokažem, koliko mora trpeti za moje ime.« (Dejanja 9:13–16) Naravnan v pravo smer je s svojo gorečnostjo koristil pri širjenju kraljestvenega sporočila na oddaljenejših področjih.

Jezusova izbira Savla za posebno nalogo je bil edinstven dogodek v krščanski zgodovini. Kljub temu pa imajo novodobni kristjani vsak svoje sposobnosti in značilnosti, ki jih lahko učinkovito uporabijo pri širjenju dobre novice. Ko je Savel enkrat razumel, kaj Jezus od njega pričakuje, ni odlašal. Naredil je vse, kar je lahko, da bi delal v prid Kraljestva. Ali tudi vi delate tako?

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 30]

Vpis in potrdilo o rimskem državljanstvu

Vpis zakonskega otroka rimskih državljanov je uvedel cesar Avgust z dvema predpisoma, ki sta bila uzakonjena leta 4 in 9 n. š. Otroka je bilo treba vpisati v 30 dneh po rojstvu. V provincah je morala družina pred sodnikom v ustreznem državnem arhivu pisno izjaviti, da je otrok zakonski in da ima rimsko državljanstvo. Vpisali so tudi ime in priimek obeh staršev, spol in ime otroka ter datum rojstva. Še pred uvedbo teh dveh zakonov so prebivalce vseh rimskih mest, kolonij in perfektur vpisovali vsakih pet let s popisom prebivalcev.

Državljanstvo je bilo tako mogoče dokazati s sklicevanjem na dokumente, primerno shranjene v arhivih. Potrjene izvode takšnih zapisov se je dalo dobiti v obliki prenosnih lesenih tablic (zložljivih ploščic). Po mnenju nekaterih učenjakov je lahko Pavel, ko se je skliceval na rimsko državljanstvo, v potrditev pokazal ta certifikat. (Dejanja 16:37; 22:25–29; 25:11) Ker se je na rimsko državljanstvo gledalo skoraj kot na »sveto vrednost« in je človek imel pravico do mnogih prednosti, je ponarejanje takšnega dokumenta bil zelo resen prestopek. Ponarejanje državljanstva se je kaznovalo s smrtjo.

[Vir slike]]

Historic Costume in Pictures/Dover Publications, Inc., New York

[Okvir/slika na strani 31]

Savlovo rimsko ime

Vsak rimski državljan moškega spola je imel vsaj tri dele svojega imena. Imel je lastno ime, družinsko ime (povezano s plemenom oziroma rodom) in še priimek. Eden znamenitih primerov je Gaj Julij Cezar. V Bibliji niso zapisana cela rimska imena, toda posvetni viri navajajo, da je Agripa bil Marcus Julius Agripa. Galion je bil Lucius Junius Galion. (Dejanja 18:12; 25:13) Svetopisemski dokazi drugih dveh imen od treh, ki so jih ljudje takrat imeli, so Poncij Pilat (napis spodaj), Sergij Pavel, Klavdij Lizija in Porcij Fest. (Dejanja 4:27; 13:7; 23:26; 24:⁠27)

Ni mogoče zagotovo trditi, ali je bilo ime Paullus Savlovo lastno ime ali priimek. Nič neobičajnega ni bilo, da so človeku neformalno dodali še eno ime, po katerem so ga poznali člani njegove družine in znanci. Drugače pa so lahko nerimsko ime, kot je Savel, uporabili tudi kot nadomestno ime. »Ime [Savel] ne bi nikoli zvenelo rimsko,« pravi neki učenjak, »toda kot domače ime, dano rimskemu državljanu za psevdonim, je bilo zelo ustrezno.« V večjezikovnih področjih, se je lahko človek glede na razmere odločil, katero ime bo uporabil.

[Vir slike]

Photograph by Israel Museum, ©Israel Antiquities Authority