Hoditi v Jehovinem strahu
”[Skupščina] je napredovala; in ker je hodila v strahu Gospodovem in v tolažbi svetega Duha, se je razmnoževala.“ (APOSTOLSKA DELA 9:31)
1., 2. (a) Kaj se je zgodilo, ko je krščanska skupščina stopila v obdobje miru?(b) Kaj Jehova še dela, razen da dopušča preganjanje?
NEKI učenec se je srečal z najtežjo preskušnjo. Ali je ostal neoporečen do Boga? Da, ostal je. Hodil je v Jehovinem strahu, v strahospoštovanju do svojega Ustvarjalca in je umrl kot zvesta Jehovina priča.
2 Ta bogaboječi učenec, ki je ohranil neoporečnost, je bil Štefan, ’mož, ki je bil poln vere in svetega duha‘. (Apostolska dela 6:5) Njegov umor je sprožil val preganjanj, toda pozneje je za skupščine po Judeji, Galileji in Samariji nastopilo razdobje miru in duhovnega izgrajevanja. Poleg tega so hodile ’v Gospodovem strahu ter rasle v tolažbi Svetega Duha“. (Apostolska dela 9:31) Danes smo kot Jehovine priče lahko prepričani, da nas bo Bog blagoslovil, če doživljamo mir ali pa preganjanje, kot je to prikazano od 6. do 12. poglavja Apostolskih del. Zato hodimo v spoštljivem strahu pred Bogom, kadar smo preganjani; če pa nismo preganjani, izkoristimo priložnost za duhovno izobraževanje in za to, da mu bolj dejavno služimo. (5. Mojzesova 32:11, 12; 33:27)
Zvesti do konca
3. Kateri problem je bil premagan v Jeruzalemu in kako?
3 Četudi se v mirnem času pojavijo problemi, jih pomaga reševati dobra organiziranost. (6:1-7) Grško govoreči Judje so se v Jeruzalemu pritoževali, da so bile njihove vdove pri delitvi hrane zapostavljene v korist judovskih vernikov, ki so govorili hebrejsko. Problem je bil odpravljen, ko so apostoli imenovali sedem mož, ki so skrbi za te ”potrebne reči“. Eden med njimi je bil Štefan.
4. Kako je Štefan reagiral na lažne obtožbe?
4 Toda bogaboječi Štefan se je kmalu srečal s preskušnjo. (6:8-15) Določeni ljudje so se pričeli prerekati s Štefanom. Nekateri so bili iz ”Shodnice osvobojencev“, morda je šlo za Jude, ki so jih zajeli Rimljani in so se kasneje osvobodili ali pa za judovske proselite, ki so nekoč bili sužnji. Ker se niso mogli zoperstaviti modrosti in duhu, s katerim je govoril Štefan, so ga njegovi nasprotniki pripeljali pred sinedrij. Tam so lažne priče govorile: ”Slišali smo ga, kako je rekel, da bo tisti Jezus nazarejec razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.“ Toda celo Štefanovi nasprotniki so lahko videli, da ne gre za prestopnika, ampak da ima spokojen videz kakor angel, Božji poslanec, ki je preprečin v njegovo podporo. Kako zelo drugačni so bili njihovi obrazi, polni hudobije, ker so se predali Satanu!
5. Kaj je Štefan poudaril med svojim pričevanjem?
5 Štefan je neustrašno pričeval, ko ga je zasliševal veliki duhovnik Kajfa. (7:1-53) S ponovitvijo izraelske zgodovine je prikazal, da je Bog ob Mesijevem prihodu nameraval odstraniti postavo in služenje v templju. Štefan je pripomnil, da so Mojzesa, za katerega je vsak Jud dejal, da ga spoštuje, zavrnili Izraelci, sedaj pa ravno tako ne sprejemajo tistega, ki jim prinaša večjo osvoboditev. Ko je rekekl, da Bog ne prebiva v svetiščih, ki so narejena z rokami, je Štefan prikazal, da bosta tempelj in njegov sistem čaščenja izginila. Toda ker se njegovi sodniki niso bali Boga niti niso želeli spozantai njegovo voljo, jim je Štefan rekel: ’Trdovratneži, vi se vedno upirate svetemu duhu. Katrega izmed prerokov niso preganjali vaši očetje? Ubijali so tiste, ki so napovedovali prihod pravičnega, in vi ste zdaj postali njegovi izdajalci in ubijalci.‘
6. (a) Katero doživetje je pred smrtjo okrepilo Štefanovo vero? (b) Zakaj je Štefan lahko upravičeno rekel: ”Gospod Jezus, sprejmi mojega duha“?
6 Štefanova pogumna izjava je imela za posledico smrtno obsodbo. (7:54-60) Sodniki so bili razjarjeni, ker je razgalili njihovo krivico za Jezusovo smrt. Toda Štefanova vera je bila sedaj okrepljena, ko je ”uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici“! Štefan se je sedaj lahko s svojimi sovražniki soočil s prepričanjem, da je spolnil Božjo voljo. Čeprav Jehovine priče nimajo videnj, pa jim Bog v preganjanju lahko da tako spokojnost. Potem ko so Štefana izgnali iz mesta, so ga njegovi sovražniki pričeli kamenjati, on pa je prosil: ”Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.“ To je bilo prav, ker je Bog pooblastil Jezusa, da je druge obujal v življenje. (Janez 5:26; 6:40; 11:25, 26) Nato je Štefan pokleknil in zaklical: ”Jehova, ne prištevaj jim tega greha.“ Nato je umrl kot mučenik, podobno kot številni drugi Jezusovi sledilci po tistem, pa še celo v sodobnem času.
Preganjanje širi dobro vest
7. Kakšne so bile posledice preganjanaj?
7 Štefanova smrt je pravzaprav prispevala k širjenju dobre vesti. (8:1-4) Zaradi preganjanja so se vsi učenci razen apostolov, razpršili po vsej Judeji in Samariji. Savel, ki je odobril umor Štefana je pustošil skupščino kakor zver, vdiral je v eno hišo za drugo in iz njih vlačil Jezusove sledilce, da bi jih zaprl. Razkropljeni učenci so še naprej oznanjali, zato je Satanov načrt, da s preganjanjem zaustavi bogaboječe oznanjevalce kraljestva, spodletel. Tudi danes preganjanje pogosto pripomore k širjenju dobre vesti ali pa usmeri pozornost na delo oznanjevanja kraljestva.
8. (a) Kaj se je zgodilo zaradi oznanjevanja po Samariji?(b) Kako je Peter uporabil drugi ključ ki mu ga je zaupal Jezus?
8 Evangelist Filip se je odpravil v Samarijo, da bi ”oznanjal Kristusa“. (8:5-25) V tem mestu je zavladalo veliko veselje, ko je bila oznanjena dobra vest, izgnani nečisti duhovi, ljudje pa so bili ozdravljeni. Apostoli v Jeruzalemu so Petra in Janeza poslali v Samarijo in ko sta molila in polagala svoje roke na krščene, so novi učenci prejeli svetega duha. Novokrščeni bivši čarodej Simon je skušal kupiti to moč, toda Peter je dejal: ’Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar. Tvoje srce ni iskreno pred Bogom.‘ Ko mu je bilo rečeno naj se pokesa in prosi Jehovo za odpuščanje, je apostola prosil naj moli zanj. To naj bi vse tiste, ki se danes bojijo Jehove navedlo, da bi prosili za Božjo pomoč pri čuvanju srca. (Pregovori 4:23) (Od tod izhaja beseda ”simonija“, ”kupovanje ali prodajanje cerkvene službe ali cerkvenih prednosti“.) Peter in Janez sta oznanjala dobro vest po številnih samarijskih vaseh. Tako je Peter uporabil drugi ključ, ki mu ga je dal Jezus, da bi odprl vrata spoznanja in priložnosti za vstopo v nebeško kraljestvo. (Matej 16:19)
9. Kdo je bil Etiopec, kateremu je Filip dal pričevanje in zakaj se je lahko krstil?
9 Božji angel je nato Filipu dodelil novo nalogo. (8:26-40) Po cesti iz Jeruzalema se je proti Gazi na vozu peljal ”evnuh“, zakladnik etiopske kraljice Kandake. To ni bil telesni evnuh izločen iz judovske skupščine, ampak je prišel v Jeruzalem k čaščenju kot obrezani proselit. (5. Mojzesova 23:1) Filip je ugotovil, da evnuh bere Izaijevo knjigo. Filip je bil povabljen na voz in je razložil Izaijevo prerokbo in ’mu oznanil dobro vest o Jezusu.‘ (Izaija 53:7, 8) Kmalu nato je etiopec vzkliknil: ”Glej voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?“ Nič mu ni branilo, saj je poznal Boga, sedaj pa je veroval v Kristusa. Tako je Filip pustil etiopca, ki je nato veselo nadaljeval svojo pot. Ali karkoli tebi brani, da ne bi bil krščen?
Spreobrnjeni preganjalec
10., 11. Kaj se je Savlu iz Tarza zgodilo na poti v Damask in kmalu zatem?
10 Medtem pa je Savel skušal z grožnjo zapora ali smrti prisiliti Jezusove učence, da se odrečejo svoji veri.(9:1-18a) Veliki duhovnik (verjetno Kajfa) mu je dal pisma za shodnice v Damasku in ga pooblastil, da v Jeruzalem privede zvezane može in žene, ki so pripadali ”tej poti“ ali načinu življenja zasnovanem na Kristusovem zgledu. Ko je bil sredi dneva blizu Damaska, ga je obsijala svetloba z neba, nek glas pa ga je vprašal: ”Savel, Savel, kaj me preganjaš?“ Savlovi spremeljevalci so ”slišali glas“, vendar pa niso razumeli, kaj je rekel. (Primerjaj Apostolska dela 22:6, 9). To delno razodetje oslavljenega Jezusa je bilo dovolj, da je Savel oslepel. Bog je uporabil učenca Ananija, da mu je povrnil vid.
11 Po svojem krstu je nekdanji preganjalec sam postal žrtev preganjanja. (9:18b-25) Judje v Damasku so hoteli Savla umoriti, toda ponoči so ga učenci spustili skozi odprtino v obzidju, verjetno v velikem pletenem košu, narejenem iz vrvi ali spletenih vej. (2. Korinčanom 11:32, 33) Ta odprtina je morda bilo okno v učenčevem domu, ki je bilo vgrajeno v obzidje. S tem, ko je ušel sovražniku in nadaljeval z oznanjevanjem, ni pokazal strahopetnosti.
12. (a) Kaj se je Savlu prigodilo v Jeruzalemu? (b) Kako je uspevala skupščina?
12 V Jeruzalemu je Barnaba učencem pomagal, da so sprejeli Savla za sovernika. (9:26-31) Tam je Savel neustrašno razpravljal z grško govorečimi Judi, ki so ga prav tako skušali umoriti. Ko so to odkrili njegovi bratje, so ga odpeljali v Cezarejo in nato poslali v Tarz, njegovo rojstno mesto v Ciliciji. Skupščina po vsej Judeji, Galileji in Samariji je nato ’živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala je v Gospodovem strahu ter rastla v tolažbi Svetega Duha‘. Kako odličen zgled je to za vse današnje skupšine, če želijo dobiti Jehovin blagoslov!
Pogani postanejo verniki!
13. Katere čudeže je Peter lahko z Božjo pomočjo naredil v Lidi in Jopi?
13 Tudi Peter je bil zaposlen. (9:32-43) V Lidi (sedaj Lod v saronski dolini) je ozdravil hromega Eneja. Ta ozdravitev je mnoge navedla, da so se obrnili h Gospodu. V Jopi je zbolela in umrla ljubljena učenka Tabita (Dorka). Ko je tja prispel Peter, so mu jokajoče vdove pokazale oblačila, ki jim jih je naredila Dorka. Obudil je Dorko in ko se je vest o tem razširila, so mnogi postali verniki. Peter je nekaj časa ostal pri strojarju Simonu, čigar hiša je bila ob morju. Strojarji so živalske kože namakali v morje in jih obdelali z apnom, preden so odstranili dlake. Kože so spremenili v usnje, tako, da so jih strojili s tekočino iz določenih rastlin.
14. (a) Kdo je bil Kornelij? (b) Kaj je bilo s Kornelijevimi molitvami?
14 V tistem času (leta 36. našega štetja) so se povsod dogajale pomembne reči. (10:1-8) V Cezareji je živel pobožni pogan Kornelij, rimski centurion, ki je poveljeval stotniji. Načeloval je ’italski kohorti‘, ki je bila očitno sestavljena iz rekrutov, ki so bili rimski državljani ali svobodnjaki iz Italije. Čeprav se je Kornelij bal Boga pa ni bil Judovski proselit. V videnju mu je angel povedal, da so njegove molitve ’prišle k Bogu in spomnil se je nanj‘. Čeprav Kornelij takrat še ni bil predan Jehovi, je bila njegova molitev uslišana. Po angelovem naročilu je poslal po Petra.
15. Kaj se je zgodilo, ko je Peter molil na strehi Simonove hiše?
15 Medtem pa je Peter dobil videnje, ko je molil na strehi Simonove hiše. (10:9-23) V zamaknjenju je videl, kako se iz nebes spušča posoda, podobna platnenemu prtu, polna štirinožnih nečistih bitij, plazilcev in ptic. Ko mu je bilo rečeno, naj zakolje in poje, je Peter dejal, da ni nikoli jedel nič nečistega. ”Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto“, mu je bilo rečeno. To videnje je zmedlo Petra, vendar se je ravnal po duhovnem navodilu. Tako je skupaj s šestimi judovskimi brati spremljal Kornelijeve poslance (Apostolska dela 11:12)
16., 17. (a) Kaj je Peter dejal Korneliju in zbranim v njegovi hiši? (b) Kaj se je zgodilo, ko je Peter še govoril?
16 Sedaj so bili s dobro vestjo seznanjeni prvi pogani. (10:24-43). Ko so Peter in njegovi spremeljevalci prišli v Cezarejo, so jih že čakali Kornelij, njegovi sorodniki in njegovi zaupani prijatelji. Kornelij je pokleknil pred Petra, toda apostol je ponižno zavrnil tako klanjanje. Govoril je o tem, kako je Jehova Jezusa s svetim duhom in močjo pomazilil za Mesija in pojasnil, da bodo vsakomur, ki veruje, odpuščeni grehi.
17 Sedaj je pričel ukrepati Jehova. (10:44-48) Ko je Peter še govoril, je Bog podelil svetega duha tem verujočim poganom. Precej so bili rojeni z Božjim duhom in v navdihnjenju so govorili tuje jezike in ga poveličevali. Ob tem so bili pravilno krščeni v imenu Jezusa Kristusa. Tako je Peter uporabil tretji ključ, da bi bogaboječim poganom odprl vrata spoznanja in priložnosti za vstop v nebeško kraljestvo. (Matej 16:19)
18. Kako so reagirali judovski bratje, ko je Peter pojasnil, da so bili pogani ”krščeni v svetem duhu“?
18 V Jeruzalemu so se kasneje prerekali zagovorniki obreze. (11:1-18) Ko je pojasnil, kako so bili pogani ”krščeni v Svetem Duhu“, so se judovski bratje sprijaznili s tem in slavili Boga, rekoč: ”Torej je Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!“ Tudi mi bi morali biti dovzetni, kadar nam je pojasnjena Božja volja.
Ustanovljena poganska skupščina
19. Kako so učence pričeli imenovati ’kristjani‘?
19 Sedaj je bila oblikovana prva poganska skupščina. (11:19-26) Ko so se učenci razkropili po Štefanovi stiski, so nekateri odšli v sirijsko Antiohijo, ki je bila na slabem glasu zaradi nečistega čaščenja in moralne sprijenosti. Ko so tam govorili o dobri vesti z grško govorečimi ljudmi, je bila ”z njimi Jehovina roka“; in mnogi so postali verniki. Kakšno leto dni sta tam učila Barnaba in Savel, ”in v Antiohiji so učence najprej po Božji previdnosti začeli imenovati ’kristjane‘.“ Nedvomno je Jehova poskrbel, da so jih začeli tako imenovati, saj grška beseda krematizo pomeni ”biti poklican po božji previdnosti“ in se v svetem pismu vedno uporablja v povezavi z Bogom.
20. Kaj je napovedal Agab in kako je reagirala skupščina v Antiohiji?
20 Tudi bogaboječi preroki so prišli iz Jeruzalema v Antiohijo. (11:27-30) Med njimi je bil tudi Agab, ki je ”z močjo duha napovedal, da bo prišla velika lakota čez ves svet“. Ta prerokba se je izpolnila med vladavino rimskega cesarja Klavdija (41-45. n. št.), in zgodovinar Jožef jo omenja kot ”veliko lakoto“. (Židovske starožitnosti, XX, 51 [ii, 5]; XX, 101 [v, 2]) Antiohsko skupščino je ljubezen navedla, da je poslala prispevek ubožnim bratom v Judeji. (Janez 13:35)
Neučinkovito preganjanje
21. Kaj je Heroda Agripa I. naredil Petru, toda s kakšnim rezultatom?
21 Obdobje miru se je končalo, ko je Herod Agripa I. pričel preganjati v Jeruzalemu tiste, ki so se bali Jehove. (12:1-11) Herod je dal z mečem umoriti Jakoba, morda ga je obglavil kot prvega apostolskega mučenika. Ko je Herod uvidel, da to ugaja Judom, je dal zapreti še Petra. Apostol je očitno bil vklenjen v verige z dvema vojakoma, medtem ko sta druga dva varovala njegovo celico. Herod ga je nameraval umoriti po Pashi in dneh opresnikov. (14-21. nizan) Toda molitve skupščine v njegovo korist so bile uslišane ravno ob pravem času, kot so pogosto tudi naše. To se je zgodilo, ko je Božji angel čudežno osvobodil apostola.
22. Kaj se je zgodilo, ko je Peter prišel v hišo Markove matere Marije?
22 Kmalu nato se je Peter znašel v Marijini hiši (mati Janeza Marka), ki je očitno bila krščansko shajališče. (12:12-19) V temi je služkinja Roda prepoznala Petrov glas, vendar mu ni odprla vrat. Sprava so učenci morda mislili, da je Bog poslal angelskega glasnika, ki zastopa Petra in govori z njegovim glasom. Ko pa so ga prepoznali, jim je Peter naročil, naj o njegovi osvoboditvi poročajo Jakobu in bratom (morda starešinam). Nato je odšel in se pritajil, ne da bi komu povedal, kam namerava oditi, da ne bi v primeru zasliševanja ogrožal sebe in njih. Herodovo iskanje Petra je bilo brezplodno, stražarji so bili kaznovani, morda celo usmrčeni.
23. Kako se je končalo vladanje Heroda Agripe I. in kaj se lahko iz tega naučimo?
23 44. leta našega štetja se je vladavina Heroda Agripe I. nenadoma končala v Cezareji, ko mu je bilo 54 let. (12:20-25) Bil je jezen na Feničane iz Tira in Sidona, ki so podkupili njegovega služabnika Blasta, da je pripravil zasedanje, na katerem bi se lahko pogajali o miru. ”Na določeni dan“ (ko je potekal tudi praznik v čast cesarja Klavdija) si je Herod nadel kraljevsko oblačilo, sedel na prestol in imel slovesen govor. In ljudstvo je vzklikalo: ”Božji glas je to in ne človeški!“ V istem hipu ga je udaril Jehovin angel, ”ker ni dal Bogu časti“. Heroda so ’razjedli črvi in izdihnil je‘. To opozorilni primer naj nas spodbuja, da bomo še naprej hodili v Jehovinem strahu in zavračali ponos ter bomo za tisto, kar naredimo kot njegovo ljudstvo, zasluge pripisali njemu.
24. Kaj bo naslednji članek pokazal glede širjenja?
24 Kljub Herodovemu preganjanju je ”boža beseda rasla in se širila“. Kot bomo videli v naslednjem članku, so učenci lahko pričakovalii nadaljnji razmah. zakaj? Zato, ker so ”hodili v Jehovinem strahu“.
Kako bi odgovoril?
◻ Kako je Štefan pokazal, da se boji Jehove, podobno kot mnogi Božji služabniki za njim?
◻ Kako je Štefanova smrt vplivala na oznanjevanje kraljestva in ali ima to sodobno vzporednico?
◻ Kako se je preganjalec Savel iz Tarza pričel bati se Jehove?
◻ Kdo so bili prvi poganski verniki?
◻ Kako 12. poglavje Apostolskih del pokaže, da preganjanje ne more zaustaviti tistih, ki se boje Jehove?