»Jehovova beseda se je vse bolj širila«

 1.–4. V kakšnem težkem položaju se je znašel Peter in kako bi se počutil ti, če bi bil na njegovem mestu?

OGROMNA železna vrata se zaloputnejo za Petrom. Vklenjen med dva rimska stražarja hodi proti svoji celici. Minevajo dolge ure, morda celo dnevi, medtem ko čaka, da izve, kaj bodo naredili z njim. Vse, kar vidi v svoji celici, so jetniški zidovi, rešetke, verige in stražarja.

² Novica, na katero je čakal, je slaba. Kralj Herod Agripa I. ga hoče usmrtiti.a Po pashi namerava tega apostola pripeljati pred ljudstvo in z njegovo usmrtitvijo razveseliti množice. To ni prazna grožnja, saj je prav ta vladar malo pred tem dal usmrtiti Jakoba, ki je bil prav tako apostol.

³ Večer je in Petra naslednji dan čaka usmrtitev. Kaj razmišlja v mraku svoje jetniške celice? Ali se spominja, kako mu je Jezus pred leti razkril, da ga bodo nekega dne vklenili in odpeljali v smrt? (Jan. 21:18, 19) Morda se sprašuje, ali je ta čas že prišel.

⁴ Kako bi se počutil, če bi bil na Petrovem mestu? Mnogi bi obupali, ker bi mislili, da ni nobenega upanja. Ampak ali sploh obstajajo kakšne okoliščine, ki bi bile za pravega Jezusovega sledilca zares brezupne? Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so se Peter in drugi takratni kristjani odzvali na preganjanje? Poglejmo.

 5., 6. a) Zakaj in kako je kralj Herod Agripa I. napadel krščansko občino? b) Zakaj je bila Jakobova smrt za občino preizkušnja?

⁵ Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju te publikacije, je bilo to, da so Nejud Kornelij in njegovi bližnji postali kristjani, razburljiv dogodek za krščansko občino. Toda Judje, ki niso bili del krščanske občine, so gotovo bili šokirani, ko so izvedeli, da zdaj mnogi kristjani judovskega porekla brez zadržkov častijo Boga skupaj z Nejudi.

⁶ Herod je bil pretkan politik in je v tem videl priložnost, da si pridobi naklonjenost Judov, zato je začel s kristjani grdo ravnati. Nedvomno je slišal, da si je bil apostol Jakob še posebej blizu z Jezusom Kristusom. Zato »je Jakoba, ki je bil Janezov brat, dal usmrtiti z mečem«. (Apd. 12:2) Za občino je bila to huda preizkušnja! Jakob je bil eden od treh apostolov, ki so bili priča Jezusovemu spremenjenju in še nekaterim čudežem, ki jih drugi apostoli niso videli. (Mat. 17:1, 2; Mar. 5:37–42) Njega in njegovega brata Janeza je Jezus zaradi njune gorečnosti imenoval »sinova groma«. (Mar. 3:17) Torej je občina z Jakobovo smrtjo izgubila pogumnega in zvestega oznanjevalca ter ljubljenega apostola.

 7., 8. Kako se je občina odzvala, ko so Petra zaprli?

⁷ Jakobovo usmrtitev so Judje odobravali, tako kot je Agripa upal. To ga je opogumilo. Zato je, kot smo opisali v uvodu, dal aretirati še Petra. Agripa se je verjetno spomnil, da rešetke niso vedno uspele zadržati apostolov, o čemer govori 5. poglavje te knjige. Da se tudi tokrat ne bi zgodilo kaj takega, je dal Petra zastražiti in vkleniti med dva stražarja. Vsega skupaj je 16 stražarjev v izmenah noč in dan pazilo, da ne bi pobegnil. Če bi Peter pobegnil, bi jih čakala enaka obsodba kot njega. Kaj bi v takšnih strašnih razmerah lahko naredili Petrovi soverniki?

⁸ Občina je dobro vedela, kaj naj naredi. V Apostolskih delih 12:5 beremo: »Medtem ko je bil Peter v ječi, je občina zanj goreče molila k Bogu.« Goreče in iskreno so torej prosili za svojega dragega brata. Jakobova smrt jih ni navdala z brezupom in zaradi tega niso mislili, da je nesmiselno moliti. Jehovu molitve veliko pomenijo, in če so v skladu z njegovo voljo, jih usliši. (Heb. 13:18, 19; Jak. 5:16) Današnji kristjani si to gotovo želimo vzeti k srcu.

 9. Kakšen zgled glede molitev so nam Petrovi soverniki?

⁹ Verjetno si slišal, da v kakšni državi bratje in sestre doživljajo preizkušnje v obliki preganjanja, vladnih prepovedi ali naravnih nesreč. Zakaj ne bi zanje iskreno molil? Morda poznaš koga, ki prestaja kakšno manj opazno stisko, na primer težave v družini, malodušje ali preizkušnjo vere. Če pred molitvijo razmišljaš o tem, se boš verjetno spomnil kar nekaj ljudi, ki jih lahko po imenu omeniš Jehovu, ki posluša molitve. (Ps. 65:2) Ko se boš znašel v stiski, boš tudi ti potreboval molitve svojih bratov in sester.

10., 11. Opiši, kako je Jehovov angel rešil Petra iz ječe.

¹⁰ Ali je bil Peter zaskrbljen zaradi tega, kar ga je čakalo? Tega ne moremo vedeti zagotovo, toda zadnjo noč v ječi je trdno spal med svojima stražarjema. Peter je imel močno vero, zato je brez dvoma vedel, da ga Jehova ne bo pozabil, ne glede na to, kaj se bo zgodilo naslednji dan. (Rim. 14:7, 8) Kakor koli že, niti najmanj ni pričakoval, da se bo kmalu zgodilo nekaj osupljivega. V njegovi celici je nenadoma zasijala močna svetloba. Tam je stal angel, ki ga stražarja očitno nista videla, in ker se je mudilo, je hitro zbudil Petra. Verige, v katere so bile vklenjene Petrove roke – verige, ki so se zdele nezlomljive – so mu preprosto padle z rok!

¹¹ Angel je Petru naročil: »Hitro vstani! [...] Obleci se in si obuj sandale! [...] Obleci si vrhnje oblačilo!« Peter ga je brez odlašanja ubogal. Nazadnje mu je angel rekel, naj gre za njim, in Peter je storil tako. Šla sta iz celice in se mimo prve in druge straže neslišno odpravila proti ogromnim železnim vratom. Kako bosta prišla skozi njih? Tudi če se je Peter vprašal kaj takega, je hitro dobil odgovor. Ko sta se približala vratom, so se ta »kar sama od sebe odprla«. Še preden je Peter dojel, kaj se dogaja, sta že stopila skozi vrata in se znašla na ulici, potem pa je angel izginil. Ko je Peter stal tam, mu je postalo jasno, da se je vse to res zgodilo. Ni šlo za videnje! Res je bil svoboden! (Apd. 12:7–11)

12. Zakaj nam je lahko v tolažbo premišljevanje o tem, kako je Jehova rešil Petra?

¹² Ali ni tolažilno premišljevati o brezmejni moči, s katero Jehova rešuje svoje služabnike? Peter je bil ujetnik kralja, ki ga je podpirala najmočnejša vladavina, kar jih je svet do takrat videl. Kljub temu je preprosto odkorakal iz ječe! Res je, da Jehova ne reši čudežno vseh svojih služabnikov. Rešil ni na primer Jakoba pa tudi Petra ni rešil, ko je kasneje prišel čas, da se dokončno izpolnijo Jezusove besede o njem. Današnji kristjani ne pričakujemo čudežne rešitve. Vseeno pa imamo v mislih, da se Jehova ni spremenil. (Mal. 3:6) Kmalu bo po svojem Sinu neštete milijone rešil iz najbolj grozne ječe, iz smrti. (Jan. 5:28, 29) Ko se spoprijemamo s preizkušnjami, nam takšne obljube lahko vlijejo pogum.

13.–15. a) Kako so se kristjani, ki so bili zbrani v Marijini hiši, odzvali na Petrov prihod? b) Na kaj se poročilo osredotoči v nadaljevanju in kako je Peter še naprej vplival na svoje brate in sestre?

¹³ Peter je stal v temni ulici in razmišljal, kaj naj naredi. Potem pa se je spomnil. Nedaleč stran je živela ovdovela kristjanka Marija. Očitno je bila dokaj premožna, saj je imela dovolj veliko hišo, da se je v njej lahko zbirala občina. Imela je sina Janeza z vzdevkom Marko, ki je v Apostolskih delih tukaj prvič omenjen in je kasneje Petru postal kot sin. (1. Pet. 5:13) To noč je bilo v Marijini hiši veliko kristjanov iz občine, ki so kljub pozni uri goreče molili. Nedvomno so molili za to, da bi bil Peter osvobojen, niso pa bili pripravljeni na to, kako jim bo Jehova odgovoril.

¹⁴ Peter je potrkal na vhodna vrata, ki so se odpirala na dvorišče pred hišo. K vratom je prišla služkinja, ki ji je bilo ime Roda – običajno grško ime, ki pomeni »vrtnica«. Ni mogla verjeti, da sliši Petra. Namesto da bi odprla vrata, je od navdušenja pustila Petra stati na ulici in stekla nazaj v hišo. Zbrane je skušala prepričati, da je pred vrati Peter. Rekli so, da nori, ampak ni odnehala. Vztrajno je trdila, da je to, kar je povedala, res. Nekateri so očitno menili, da govori resnico, zato so rekli, da je pred vrati morda angel, ki predstavlja Petra. (Apd. 12:12–15) Peter je ves ta čas trkal, dokler niso končno prišli k vratom in jih odprli.

¹⁵ Ko so ga videli, »so osupnili«. (Apd. 12:16) Bili so tako navdušeni, da jih je Peter moral umiriti, da je lahko povedal svojo zgodbo. Naročil jim je, naj o tem poročajo učencu Jakobu in drugim bratom, nato pa se je od njih poslovil, še preden bi ga Herodovi vojaki našli. Odpravil se je iz mesta, da bi lahko še naprej zvesto služil nekje, kjer bi bilo zanj varneje. Po tem dogodku je Peter v Apostolskih delih omenjen samo še v 15. poglavju, kjer piše o njegovi vlogi pri reševanju vprašanja glede obreze. V nadaljevanju pa se poročilo osredotoči na delo in potovanja apostola Pavla. Kljub temu smo lahko prepričani, da je Peter krepil vero svojih duhovnih bratov in sester, kamor koli je šel. Ko je zapustil zbrane v Marijini hiši, so ti gotovo bili dobre volje.

16. Zakaj nam bo prihodnost zagotovo prinesla veliko priložnosti za veselje?

¹⁶ Jehova da včasih svojim služabnikom več, kot sploh lahko pričakujejo, tako da so od veselja čisto iz sebe. Enako so se tisto noč počutili Petrovi bratje in sestre. Podobno se morda tudi mi počutimo takrat, ko okusimo Jehovov bogat blagoslov. (Preg. 10:22) V prihodnosti bomo videli, kako se bodo v svetovnem obsegu izpolnile vse Jehovove obljube. Kar bomo takrat doživeli, bo daleč prekašalo vse, kar si lahko danes predstavljamo. Samo če ostanemo zvesti, lahko pričakujemo, da bomo doživeli še veliko lepih trenutkov.

17., 18. Kako je prišlo do tega, da se je množica želela prilizniti Herodu?

¹⁷ Petrova rešitev iz ječe je presenetila tudi Heroda, ampak zanj to ni bilo prijetno presenečenje. Hitro je sprožil iskalno akcijo, Petrove stražarje pa je dal zaslišati. Stražarje so nato odpeljali in kaznovali, najverjetneje usmrtili. (Apd. 12:19) Herod Agripa ljudem ni ostal v spominu kot sočuten ali usmiljen. Ali je tega krutega človeka sploh kdaj doletela kazen?

¹⁸ Agripa se je morda čutil ponižanega, ker mu ni uspelo usmrtiti Petra, toda kmalu je našel zdravilo za svoj ranjeni ponos. Ko so nekateri njegovi sovražniki prišli prosit za mir, se je pojavila priložnost, da spregovori pred veliko množico. Tega je bil nedvomno zelo vesel. Luka poroča, da si je Herod za ta dogodek »oblekel kraljevska oblačila«. Judovski zgodovinar Jožef piše, da je bilo Herodovo oblačilo iz srebra, tako da je bil kralj na svetlobi videti, kakor da žari. Ta naduti politik je nato imel govor. Množica se mu je želela prilizniti, zato je vzklikala: »To je božji glas, ne človeški!« (Apd. 12:20–22)

19., 20. a) Zakaj je Jehova kaznoval Heroda? b) Kako nam je lahko v tolažbo poročilo o Herodovi nenadni smrti?

¹⁹ Takšna slava je pripadala Bogu in Bog je vse to videl! Herod bi se lahko ognil katastrofi. Lahko bi pokaral množico ali vsaj pokazal, da se ne strinja z ljudmi. Tako pa je postal živ dokaz tega, kako resničen je pregovor: »Ošabnost vodi v propad.« (Preg. 16:18) Tega napihnjenega sebičneža »je še isti trenutek Jehovov angel udaril«, tako da je umrl grozljive smrti. »Razjedli so ga črvi in je umrl.« (Apd. 12:23) Tudi Jožef je zapisal, da je Agripa nenadoma zbolel, in dodal, da je kralj sklepal, da umira, ker ni zavrnil prilizovanja množice. Poleg tega je napisal, da je Agripa živel še pet dni, preden je umrl.b

²⁰ Včasih je morda videti, da lahko hudobni ljudje ravnajo pokvarjeno, ne da bi bili za svoja dejanja kaznovani. To nas ne bi smelo presenetiti, saj je »ves svet [...] pod oblastjo Hudobnega«. (1. Jan. 5:19) Kljub temu smo zvesti Božji služabniki kdaj pa kdaj vznemirjeni, ko je videti, da hudobni ljudje ubežijo roki pravice. To je eden od razlogov, zakaj so nam v tolažbo poročila, kakršno je to o Herodu. Pri tem vidimo, kako Jehova poseže v dogodke, kar vse njegove služabnike spomni, da ljubi pravico. (Ps. 33:5) Prej ali slej bo njegova pravica zmagala.

21. Katero je glavno sporočilo 12. poglavja Apostolskih del in zakaj nam je to lahko v spodbudo?

²¹ Pripoved se sklene s še bolj spodbudno mislijo: »Jehovova beseda se je vse bolj širila in število novih učencev je naraščalo.« (Apd. 12:24) To poročilo o širjenju oznanjevalskega dela nas morda spomni na to, kako Jehova to dejavnost blagoslavlja v sodobnem času. Očitno je, da 12. poglavje Apostolskih del ne govori predvsem o smrti enega apostola in o rešitvi drugega. V resnici govori o Jehovu in o tem, kako je Jehova Satanu preprečil, da bi uničil krščansko občino in zatrl goreče oznanjevanje. Ti napadi so spodleteli in enako bo z vsemi drugimi napadi. (Iza. 54:17) Po drugi strani pa tisti, ki podpirajo Jehova in Jezusa Kristusa, sodelujejo pri delu, ki ne bo nikoli propadlo. Ali ni to spodbudna misel? Pomagati pri širjenju »Jehovove besede« je izredna čast!