Jehovino ljudstvo utrjeno v veri
”(Skupščine, NS) so se utrjevale v veri in po številu rastle iz dneva v dan.“ (APOSTOLSKA DELA 16:5, JP)
1. Kako je Bog uporabil apostola Pavla?
BOG JEHOVA je uporabil Savla iz Tarza kot ’izvoljeno posodo‘. Kot apostol, je Pavel mnogo pretrpel. Toda vsled njegovega dela in dela drugih je Jehovina organizacija doživljala enotnost in čudovit razmah. (Apostolska dela 9:15, 16).
2. Zakaj nam bo koristilo pregledovanje Apostolskih del 13:1—16:5?
2 Vedno več je bilo poganov, ki so postali kristjani in pomemben sestanek vodilnega telesa je veliko pripomogel k enotnosti med Božjim ljudstvom in ga utrdil v veri. Na moč koristno bo pregledovanje teh in drugih dogodkov, zapisanih v Apostolskih delih 13:1 do 16:5, saj Jehovine priče danes doživljajo podobno rast in duhovne blagoslove. (Izaija 60:22) (Predlagamo, da pri osebnem študiju člankov o Apostolskih delih v tej izdaji, prebereš odlomke iz knjige, ki so naznačeni s krepkimi črkami.)
Misijonarji pričnejo delovati
3. Kakšno delo so opravili ”preroki in učitelji“ v Antiohiji?
3 Možje, ki so bili poslani iz skupščine v sirijski Antiohiji so pomagali vernikom utrjevati njihovo vero. (13:1-5) V Antiohiji so bili ”preroki in učitelji“ Barnaba, Simeon (Niger), Lucij iz Cirene, Manahem in Savel iz Tarza. Preroki so pojasnevali Božjo besedo in napovedovali dogodke, učitelji pa so učili o Svetem pismu in pobožnem življenju. (1. Korinčanom 13:8; 14:4). Barnaba in Savel sta dobila posebno nalogo. S sabo sta vzela Barnabovega nečaka Marka in se odpravila na Ciper. (Kološanom 4:10) Oznanjali so v shodnicah vzhodnega pristanišča Salamina, vendar nimamo nobenega poročila o ugodnem odzivu Judov. Le kaj bi potrebovali Mesijo, ko pa so bili gmotno dobro stoječi?
4. Kaj se je zgodilo, ko so misijonarji nadaljevali z oznanjevanjem na Cipru?
4 Bog je blagoslovil ostalo pričevanje na Cipru. (13:6-12). V Pafu sta misijonarja naletela na judovskega vražarja in krivega preroka Barjezusa (Elima). Ko je skušal prokonzula Sergija Pavla odvrniti od poslušanja Božje besede, mu je Savel poln svetega duha rekel: ”O ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije, ti sin hudičev, sovražnik vse pravičnosti! Ali ne boš nehal kriviti Gospodovih ravnih potov?“(JP) V tem je Bog Elima kaznoval z začasno slepoto, Sergij Pavel pa je ’postal vernik, tako ga je prevzel Gospodov nauk.‘(JP)
5., 6. (a) Kaj je Pavel med govorom v shodnici pizidijske Antiohije rekel o Jezusu? (b) Kako je učinkoval Pavlov govor?
5 S Cipra sta sodelavca odplula v Perge v Mali Aziji. Pavel in Barnaba sta se nato napotila na sever čez gorske prelaze v Pisidijsko Antiohijo in sta verjetno bila v ’nevarnosti od voda in razbojnikov‘. (2. Korinčanom 11:25, 26). Tam je Pavel govoril v shodnici. (13:13-41) Govoril je o Božjem ravnanju z Izraelom in je Davidovega potomca Jezusa označil za rešitelja. Čeprav so judovski oblastniki zahtevali Jezusovo smrt, se je obljuba, dana njihovim prednikom spolnila, ker ga je Bog obudil. (Psalm 2:7; 16:10; Izaija 55:3) Pavel je svoje poslušalce posvaril naj ne zanemarjajo Božjega daru rešitve po Kristusu. (Habakuk 1:5).
6 Pavlov govor je zbudil pozorno zanimanje, prav tako kakor danes javna predavanja Jehovinih prič. (13:42-52) Naslednjo soboto se je domala vse mesto zbralo, da bi poslušalo Jehovino besedo, Judje pa so bili zaradi tega ljubosumni. V enem samem tednu sta misijonarja očitno spreobrnila več poganov, kot pa so jih ti Judje v vsem svojem življenju! Ker so Judje bogokletno nasprotovali Pavlu, je nastopil čas, da duhovna svetloba zasveti še drugje, zato sta jim tudi rekla: ’Ker zavračate Božjo besedo in sami sebe nimate za vredne večnega življenja, se obračava k poganom.‘(JP) (Izaija 49:6)
7. Kako sta Pavel in Barnaba reagirala na preganjenje?
7 Pogani, oziroma narodi, so se sedaj pričeli radovati in vsi, ki so bili naklonjeni večnemu življenju, so postali verni. Jehovina beseda je bila razglašena po vsej deželi, zato so Judje spodbudili ugledne žene (verjetno k temu, da so vplivale na svoje može ali na koga drugega) in mestne prvake, da so nasprotovali Pavlu in Barnabi in ju izgnali iz svoje dežele. Toda to ni zaustavilo misijonarjev. Preprosto ”sta proti njim otresla prah s svojih nog“(JP) in odpotovala v Ikonijo (sodobna Konya), glavno mesto rimske province Galacije. (Luka 9:5; 10:11) Kaj pa se je zgodilo z učenci, ki so ostali v Pisidijski Antiohiji? Ker so bili utrjeni v veri ”so bili polni veselja in Svetega Duha.“(JP) Iz tega vidimo, da ni nujno, da nasprotovanje ovira duhovni napredek.
Trdni v veri kljub preganjanju
8. Kakšen je bil rezultat uspešnega pričevanja v Ikoniji?
8 Pavel in Barnaba sta kljub preganjanju ostala trdna v veri. (14:1-7) Mnogi Judje in Grki so se na njuno pričevanje v ikonijski shodnici odzvali tako, da so postali verni. Ko so neverujoči Judje naščuvali pogane zoper nove vernike, sta ta dva delavca smelo govorila z Božjo pomočjo, on pa je pokazal svoje odobravanje s tem, da jima je podelil moč, da sta lahko delala znamenja. Zaradi tega je med množico nastal razdor: nekateri so bili za Jude in drugi za apostola (kar pomeni nekdo, ki je poslan). Apostola nista bila strahopetca, toda ko sta izvedela, da ju nameravajo kamenjati, sta se modro odločila in odšla oznanjat v Likaonijo, področje Male Azije, južno od Galacije. S preudarnim ravnanjem lahko tudi mi kljub preganjanju pogosto ostanemo dejavni v službi. (Matej 10:23)
9., 10. (a) Kako so prebivalci Listre sprejeli na ozdravitev hromega človeka? (b) Kako sta Pavel in Barnaba reagirala v Listri?
9 Nato je dobilo pričevanje likaonijsko mesto Listra. (14:8-18) Tam je Pavel ozdravil človeka, ki je bil od rojstva hrom. Ker pa množica ni spoznala, da je za čudež odgovoren Jehova, je pričela vzklikati: ”Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.“(JP) To so govorili v likaonščini, zato Pavel in Barnaba nista vedela kaj se dogaja. Ker je Pavel bil glavni govornik, so ljudje menili, da je Hermes, (zgovorni poslanec bogov), za Barnabo pa so mislili, da je Zevs, glavni grški bog.
10 Zevsov svečenik je celo pripeljal bike in vence ker je nameraval opraviti žrtvovanje Pavlu in Barnabi. Obiskovalca sta verjetno v splošno razumljivi grščini ali s pomočjo tolmača naglo pojasnila, da sta prav tako človeka, polna slabosti in da oznanjata dobro vest, da naj se od teh ”ničevih reči“ (neživih bogov ali malikov) obrnejo k živemu Bogu. (1. kraljev 16:13; Psalm 115:3-9; 146:6) Da, Bog je v preteklosti dovolil narodom (ne pa tudi Hebrejcem), da so hodili po lastnih poteh, čeprav jih ni pustil brez pričevanja o svojem obstoju in dobroti, ko jim je ’pošiljal deževje in rodovitne čase, ter napolnjeval njihova srca z jedjo in veseljem‘. (Psalm 147:8) Kljub tej razlagi, sta Barnaba in Pavel komaj pregovorila ljudi, da jima niso žrtvovali. Misijonarja torej nista pustila, da bi se jima klanjali kot bogovoma, prav tako pa nista to moč izrabila za osnovanje krščanstva v tem področju. To je za nas odličen zgled, posebno še, če smo nagnjeni k temu, da si pripisujemo zasluge za tisto, kar nam je Jehova dovolil izvršiti v njegovi službi!
11. Kaj se lahko naučimo iz izjave ”Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo“?
11 Nenadoma je preganjanje pokazalo svoj kruti obraz. (14:19-28) Kako to? Naščuvana od Judov iz Pisidijske Antiohije in Ikonije, je množica kamenjala Pavla in ga odvlekla iz mesta, misleč da je mrtev. (2. Korinčanom 11:24, 25) Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in neopazno vstopil v Listro, morda v okrilju noči. Naslednjega dne sta se s Barnabo odpravila v Derbe, kjer je kar precej ljudi postalo vernih. Ob ponovnem obisku Listre, Ikonije in Antiohije sta misijonarja okrepčala učence, jih spodbudila, naj ostanejo v veri, in dejala: ”Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo.“(JP) Kot kristjani tudi mi pričakujemo stiske, ki pa se jim ne bi smeli izogniti tako, da bi delali kompromise glede našega verovanja. (2. Timoteju 3:12) V tem času so bili postavljeni starešine v skupščinah, katerim je Pavel napisal pismo Galačanom.
12. Kaj sta oba misijonarja storila, ob koncu prvega Pavlovega misijonarskega potovanja?
12 Pavel in Barnaba sta šla skozi Pisidijo in sta govorila besedo v Pergi, pomembnem mestu Pamfilije. Pozneje sta se znova vrnila v sirijsko Antiohijo. Pavlovo prvo potovanje se je sedaj končalo in misijonarja sta skupščini poročala ”kaj vse je Bog storil po njima in kako je poganom odprl vrata vere“(JP). Nekaj časa sta preživela z učenci v Antiohiji in to je nedvomno mnogo prispevalo k temu, da sta jih utrdila v veri. Tudi danes imajo obiski potujočih nadzornikov podobne duhovne učinke.
Razrešeno pomembno vprašanje
13. Kaj je bilo potrebno, da se krščanstvo ne bi razdelilo na judovske in nejudovske frakcije?
13 Trdna vera je zahtevala enotno mišljenje. (1.Korinčanom 1:10) Da krščanstvo ne bi bilo razdeljeno v judovske in nejudovske frakcije, je vodilno telo moralo odločiti ali se morajo pogani, ki prihajajo v Božjo organizacijo držati Mojzesovega zakona in se obrezati. (15:1-5) Nekateri so že pripotovali iz Judeje v sirijsko Antiohijo in pričeli poganske vernike učiti, da ne morejo biti rešeni, če se ne obrežejo. (2. Mojzesova 12:48) Zato so bili Pavel, Barnaba in še nekateri drugi poslani k apostolom in starešinam v Jeruzalem. Celo tam so verniki, ki so bili prej v ločini farizejev, vztrajali pri tem, da se morajo kristjani obrezati in spoštovati postavo.
14. (a) Kakšen dober zgled je bil dan na zasedanju v Jeruzalemu, čeprav je prišlo do spora? (b) Kaj je bilo ob tej priložnosti bistvo Petrove razprave?
14 Sklicano je bilo zasedanje, da bi ugotovili, kakšna je Božja volja. (15:6-11) Da, prišlo je do spora, vendar ni prišlo do zdrah, do kakršnih običajno pride, kadar ljudje trdnih prepričanj izrazijo svoje mnenje — to pa je odličen zgled za današnje starešine! Čez čas je Peter dejal: ’Bog me je izbral, da bi pogani (kot je bil Kornelij) po mojih ustih slišali dobro vest in verovali. To je potrdil tako, da jim je dal svetega duha in nobene razlike ni naredil med nami in njimi. (Apostolska dela 10:44-47) Zakaj torej skušate Boga, in hočete naložiti na tilnik učencev jarem (obveznost, da se držijo postave), ki ga ne naši očetje, ne mi nismo mogli nositi? Mi, (Judje po mesu) verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.‘ To, da je Bog sprejel neobrezane pogane, je naznanjalo, da za rešitev ni potrebna obreza in držanje postave. (Galačanom 5:1)
15. Katere osnovne stvari je navedel Jakob in o čem naj bi se, po njegovem predlogu, pisalo poganskim kristjanom?
15 Ko je Peter končal, so vsi zbrani utihnili, toda povedati je bilo treba še kaj več. (15:12-21) Barnaba in Pavel sta pripovedovala o znamenjih, ki jih je Bog po njiju naredil med pogani. Nato je predsedujoči, Jezusov polbrat Jakob rekel: ”Simon [Petrovo hebrejsko ime] nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo zase.“ (JP) Jakob je prikazal, da je bila napovedana obnovitev ’Davidove hiše‘ (ponovna vzpostavitev kraljevanja po Davidovi liniji) izpolnjena v zbiranju Jezusovih učencev (dedičev kraljestva) izmed Judov in poganov. (Amos 9:11, 12; Rimljanom 8:17) Ker je takšen bil Božji namen, bi se učenci morali z njim strinjati. Jakob je predlagal, da naj pišejo poganskim kristjanom, da naj se zdržujejo (1) reči, ki so bile omadeževane z maliki, (2) nečistosti in (3) krvi in zadavljenega. Te prepovedi so vsebovali Mojzesovi spisi, ki so jih vsako soboto brali v shodnicah. (1. Mojzesova 9:3, 4; 12:15-17; 35:2, 4).
16. O katerih stvareh govori pismo vodilnega telesa prvega stoletja, po katerem se še danes ravnamo?
16 Vodilno telo je sedaj poslalo pismo poganskim kristjanom v Antiohijo, Sirijo in Kilikijo. (15:22-35) Sveti duh in avtorji pisma so pozivali k zdržnosti od reči, ki so bile darovane malikom, krvi (ki so jo redno uživali nekateri ljudje), tistega, kar so zadavili, ne da bi spustili kri (mnogi pogani so takšno meso imeli za specialiteto) in nečistosti. (grško porneía, označuje prepovedane spolne odnose izven svetopisemskega zakona). S takšno zdržnostjo so duhovno uspevali, podobno kot danes Jehovine priče, ker se podrejajo ’tem potrebnim rečem‘. Izraz ”Zdravi!“ je enakovreden izreku ”zbogom“, vendar ne smemo sklepati, da so te zahteve zgolj zdravstvenega značaja. Ko je bilo to pismo prebrano v Antiohiji, se je skupščina razveselila te ohrabritve. V tem času so Božje ljudstvo v Antiohiji utrjevali v veri tudi spodbudne besede Pavla, Sila, Barnaba in drugih. Tudi mi skušajmo spodbujati in izgrajevati sovernike.
Prične se drugo misijonarsko potovanje
17. (a) Kakšen problem se je pojavil pred predlaganim drugim misijonarskim potovanjem? (b) Kako sta Pavel in Barnaba uredila svoj nesporazum?
17 Ko je bilo predlagano drugo misijonarsko potovanje, se je pojavil problem. (15:36-41) Pavel je predlagal Barnabi, da skupaj ponovno obiščeta skupščine na Cipru in v Mali Aziji. Barnaba se je strinjal, vendar je hotel s seboj vzeti nečaka Marka. To pa ni bilo všeč Pavlu, ker ju je Marko v Pamfiliji zapustil. Tedaj je med njima ”prišlo do spora“(JP). Toda niti Pavel niti Barnaba nista iskala osebnega zadoščenja s tem, da bi v zasebno zadevo skušala vključiti druge starešine ali Vodilno telo. Kako odličen zgled!
18. Kaj je sledilo ločitvi Pavla in Barnaba in kako nam lahko ta nesporazum koristi?
18 Kljub temu sta se zaradi tega spora razšla. Barnaba je vzel Marka s seboj na Ciper. Pavel je s spremljevalcem Silom ”potoval... skozi Sirijo in Kilikijo in tam utrjeval cerkvena občestva”(JP). Na Barnaba se morda vplivale družinske vezi, vendar je priznaval Pavlovo apostolstvo in to, da je bil ’izvoljena posoda‘. (Apostolska dela 9:15) Kako pa je z nami? Ta spor bi nas moral spomniti na to, da moramo priznavati teokratično oblast in tesno sodelovati z ”zvestim in razumnim sužnjem“! (Matej 24:45-47, NS)
Napredek v miru
19. Kakšen zgled lahko vidijo današnji mladi kristjani v Timoteju?
19 Temu sporu niso doovolili, da bi vplival na mir skupščine. Božje ljudstvo se je še naprej utrjevalo v veri. (16:1-5) Pavel in Sila sta krenila v Derbe in nato naprej v Listro. Tam je živel Timotej, sin judovske vernice Evnike, in njenega nevernega grškega soproga. Timotej je bil mlad, saj mu je bilo po kakih 18 do 20 letih še vedno rečeno: ”Nihče naj te ne prezira zaradi tvoje mladosti.“ (1. Timoteju 4:12, JP) Ker so ’bratje v Listri in v [kakih 29 km oddaljeni] Ikoniju imeli o njem zelo dobro mnenje‘, je bil torej znan po svoji odlični službi in Bogu všečnih lastnostih. Danes bi mladi kristjani morali iskati Jehovino pomoč, da bi tudi oni imeli podoben glas. Pavel je obrezal Timoteja, ker sta nameravala iti v domove in shodnice Judov, ki so vedeli, da je Timotejev oče pogan, apostol pa ni želel, da bi karkoli preprečilo pristop k Judom in Judinjam, ki so morali izvedeti za Mesija. Tudi danes lahko Jehovine priče, ne da bi kršili biblijska načela storijo vse, kar lahko, da bi dobra vest postala sprejemljiva za vse ljudi. (1. Korinčanom 9:19-23)
20. Kakšen učinek je imelo podrejanje pismu vodilnega telesa v prvem stoletju in kako naj bi po tvojem mnenju to vplivalo na nas?
20 S pomočjo Timoteja sta Pavel in Sila učencem izročala na vpogled odredbe vodilnega telesa. In kakšen je bil rezultat? Luka ima v mislih očitno Sirijo, Kilikijo in Galacijo, ko piše: ”Tako so se cerkve utrjevale v veri in njih število se je množilo vsak dan“. Da, podrejanje pismu vodilnega telesa je imelo za posledica enotnost in duhovni razcvet. Kako odličen zgled je to za naš kritični čas, ko mora Jehovino ljudstvo ostati enotno in trdno v veri!
Kako bi odgovoril?
◻ Kako sta Pavel in Barnaba reagirala na preganjanje?
◻ Kaj se lahko naučimo iz izjave ”Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo“?
◻ Kateri nasvet lahko izluščimo iz treh točk pisma, ki ga je poslalo vodilno telo prvega stoletja?
◻ Kako na nas danes vplivajo dejavniki, ki so Jehovinim pričam v prvem stoletju omogočili, da so bile trdne v veri?