Naučimo se, da bomo znali uživati v strahu pred Jehovom
»Pridite, otroci, poslušajte me, strahu GOSPODOVEGA [bati se Jehova, NW] vas bom učil.« (PSALM 34:11)
1. Kako bo Božje kraljestvo odpravilo strah, toda ali bo odpravilo ves strah?
LJUDJE vsepovsod hrepenijo po tem, da bi se osvobodili strahu — strahu pred zločinom, nasiljem, nezaposlenostjo ter pred hudo boleznijo. Kako veličasten dan bo, ko bo pod Božjim kraljestvom ta svoboda resničnost! (Izaija 33:24; 65:21-23; Miha 4:4) Pa vendar takrat ne bo odpravljen ves strah. Tudi danes ne smemo iz našega življenja izriniti vsega strahu. Opraviti imamo namreč z dobrim in slabim strahom.
2. a) Kateri strah je slab in kateri zaželen? b) Kaj je pobožen strah in kako to nakazujejo navedeni svetopisemski stavki?
2 Strah je lahko duševni strup. Povzroči lahko, da človek ni več sposoben razmišljati. Lahko spodkoplje pogum in uniči upanje. Takšen strah lahko doživi človek, ki mu fizično grozi sovražnik. (Jeremija 51:30) Ali pa človek, ki mu je preveč do tega, da bi ga priznali določeni vplivni ljudje. (Pregovori 29:25) Je pa tudi zdrav strah, takšen, ki nas zadržuje, da ne bi naredili kaj nepremišljenega in si škodovali. Pobožen strah zajema celo več kot to. Zajema tudi to, da imamo strahospoštovanje do Jehova, da mu izkazujemo vso čast ter da imamo zdrav strah pred tem, da mu ne bi ugajali. (Psalm 89:7) Tega, da mu ne bi ugajali, pa nas je strah zato, ker cenimo njegovo ljubečo prijaznost in dobroto. (Psalm 5:7; Ozea 3:5) Pa tudi zato, ker se zavedamo, da je Vrhovni sodnik in Vsemogočni, ki ima moč nepokorne kaznovati in celo usmrtiti. (Rimljanom 14:10-12)
3. V kakšnem nasprotju sta strah pred Jehovom in strah, povezan z nekaterimi poganskimi božanstvi?
3 Pobožen strah je zdrav, ne bolesten. Človeka spodbuja, da se trdno drži tistega, kar je prav, in ne odstopa od svojih načel s tem, da narobe ravna. To ni strah, povezan s starodavnim zlobnim grškim bogom Fobosom, ki je vzbujal grozo. Niti ni strah, povezan s hindujsko boginjo Kali, ki je tu in tam upodobljena kot krvoločna in ki za okraske uporablja trupla, kače in mrtvaške glave. Pobožen strah privlači, ne pa odbija. Prepleten je z ljubeznijo in cenjenjem; potemtakem nas pobožen strah vleče k Jehovu. (5. Mojzesova 10:12, 13; Psalm 2:11)
Zakaj ga nekateri imajo, drugi pa ne
4. V kaj je zabredlo človeštvo, kot je to opisal Pavel, in kaj je vzrok tega?
4 Ta lastnost, pobožen strah, pa ne spodbuja vsega človeštva. V Listu Rimljanom 3:9-18 apostol Pavel opisuje, kako daleč stran od prvotne popolnosti so zabredli ljudje. Potem ko omeni, da smo vsi pod grehom, navede Psalme z besedami: »Ni pravičnega ne enega.« (Glejte Psalm 14:1.) Nato gre v podrobnosti in navaja reči, kot so: človeška brezbrižnost do iskanja Boga, pomanjkanje dobrote, varljiv govor, preklinjanje in prelivanje krvi. Kako točen opis današnjega sveta! Bog in njegovi nameni večine ljudi ne zanimajo. Vse prevečkrat prihranijo kakršnokoli prijaznost za priložnosti, ko pričakujejo koristi. Laž in pokvarjen jezik sta vsakdanjost. Prelivanja krvi ne kažejo samo v poročilih, temveč tudi za zabavo. Kaj je vzrok takšnega stanja? Res je, da smo vsi potomci grešnega Adama. Vendar ko ljudje sprejmejo ravnanje, ki ga opisuje apostol Pavel, za svoj način življenja, je vmes še nekaj več. Osemnajsta vrstica pojasnjuje, kaj je to, ko pravi: »Ni strahu Božjega pred njih očmi.« (Glejte Psalm 36:1.)
5. Zakaj nekateri ljudje imajo pobožen strah, drugi pa ne?
5 Zakaj nekateri ljudje imajo pobožen strah, drugi pa ne? Preprosto zato, ker ga nekateri negujejo, drugi pa ne. Nikomur ni prirojen, vsi pa imamo možnosti zanj. Moramo si ga privzgojiti, nato pa ga negovati, če želimo, da postane močna spodbujevalna sila v našem življenju.
Privlačno povabilo
6. Kdo nas vabi z besedami iz Psalma 34:11 in kako to besedilo kaže, da se je pobožnega strahu treba naučiti?
6 Privlačno povabilo k temu, da se učimo bati Jehova, najdemo v 34. psalmu. To je Davidov psalm. Čigava predpodoba pa je bil David? Predpodoba samega Gospoda Jezusa Kristusa. Prerokba, ki jo je apostol Janez uporabil prav za Jezusa, je zapisana v 20. vrstici tega psalma. (Janez 19:36) Nas pa danes Jezus vabi z besedami iz 11. vrstice: »Pridite, otroci, poslušajte me, strahu GOSPODOVEGA vas bom učil.« To jasno kaže, da se pobožnega strahu dá naučiti. In Jezus Kristus je izjemno usposobljen za to, da nas nauči. Zakaj?
7. Zakaj se še zlasti od Jezusa lahko naučimo pobožnega strahu?
7 Jezus Kristus ve, kako pomemben je pobožen strah. List Hebrejcem 5:7 zanj pravi: »On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu [svojega pobožnega strahu, NW].« To lastnost, pobožen strah, pa je Jezus pokazal že preden je na mučilnem kolu gledal smrti v oči. Spomnite se, da 8. poglavje Pregovorov Božjega sina opisuje kot poosebljeno modrost. V Pregovorih 9:10 pa nam je rečeno: »Strah GOSPODOV je začetek modrosti.« Ta pobožni strah je bil torej bistveni del osebnosti Božjega sina že veliko prej, preden je prišel na zemljo.
8. Kaj se o strahu pred Jehovom lahko naučimo iz Izaija 11:2, 3?
8 Poleg tega v Izaiju 11:2, 3 o Jezusu kot mesijanskem Kralju piše: »In duh GOSPODOV bo počival nad njim, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA. In blagougodje njegovo bode v strahu GOSPODOVEM.« Kako lepo povedano! Strah Jehovov ni nič neprijetnega. Je nekaj pozitivnega in koristnega. To je lastnost, ki bo napolnila celotno področje Jezusovega kraljevanja. Jezus sedaj že vlada in vsem, ki se zbirajo kot njegovi podložniki, daje navodila, kako se bati Jehova. Kako pa ta navodila daje?
9. Kako nas Jezus Kristus uči bati se Jehova in kaj želi, da bi se o tem naučili?
9 Jezus, imenovani glava občine in mesijanski Kralj, nam po občinskih shodih, zborih in kongresih pomaga jasno razumeti, kaj je pobožen strah in zakaj je tako koristen. Tako nam želi pomagati, da bi strah Jehovov še bolj cenili in se naučili, da bi v njem znali uživati tako, kakor je užival sam.
Ali se boste potrudili
10. Kaj moramo delati na krščanskih shodih, če želimo razumeti, kaj pomeni bati se Jehova?
10 Seveda nam to, da pač beremo Biblijo ali obiskujemo shode v kraljestveni dvorani, še ne zagotavlja, da imamo pobožen strah. Upoštevajte, kaj moramo storiti, če res želimo razumeti, kaj pomeni bati se Jehova. V knjigi Pregovori 2:1-5 piše: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.« Na shodih moramo zato biti pozorni na izrečene besede ter se iskreno truditi, da se osredotočimo na ključne misli in si jih zapomnimo. Resno moramo tudi razmisliti, kako bi moralo, kar čutimo do Jehova, vplivati na to, kako gledamo na nasvet, ki ga dobimo. Da, odprimo svoje srce, tedaj bomo razumeli, kaj pomeni bati se Jehova.
11. Kaj bi morali iskreno in pogosto delati, da bi razvili pobožen strah?
11 Psalm 86:11 usmerja našo pozornost na naslednji pomemben dejavnik, na molitev. Psalmist je molil: »Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« Jehova je odobril to molitev; dal jo je zapisati v Biblijo. Tudi mi moramo moliti k Jehovu za njegovo pomoč, da bi lahko negovali pobožen strah. Pomagalo pa bo, če bomo molili iskreno in pogosto. (Lukež 18:1-8)
Tudi vaše srce sodi poleg
12. Zakaj se je srcu treba še posebej posvetiti in kaj to zajema?
12 Še nekaj je, kar bi morali upoštevati pri besedilu Psalma 86:11. Psalmist ni preprosto prosil, da bi z razumom dojel, kaj pomeni bati se Boga. Omenja tudi svoje srce. Ko razvijamo pobožen strah, ne moremo mimo simboličnega srca. Ta zahteva še posebno pozornost. To srce je namreč notranji človek, ki se kaže v vseh dejavnostih našega življenja ter zajema naše misli, stališča, želje, nagibe in cilje.
13. a) Kaj lahko nakazuje, da je srce kakega človeka razdeljeno? b) H kateremu cilju bi si morali prizadevati, medtem ko razvijamo pobožen strah?
13 Biblija nas opozarja, da je lahko človekovo srce razdeljeno. Lahko je varljivo. (Psalm 12:2; Jeremija 17:9) Lahko nas spodbuja k temu, da sodelujemo v zdravih dejavnostih: obiskujemo občinske shode in hodimo v terensko službo. Lahko pa ima rado določen način posvetnega življenja, kar nas lahko ovira pri tem, da bi delo v prid Kraljestva podpirali z vso dušo. To varljivo srce nas tudi lahko skuša prepričati, da navsezadnje ne delamo nič manj od mnogih drugih. Morda pa se naše srce v šoli ali v službi pusti vplivati strahu pred ljudmi. Posledica tega je lahko, da v takšnem okolju oklevamo priznati, da smo Jehovove priče in nemara celo delamo kaj, kar za kristjane ni primerno. Kasneje pa nas preganja vest. Takšni gotovo ne želimo biti. Zato molimo k Jehovu skupaj s psalmistom: »Zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« Z našim celotnim notranjim človekom, ki se kaže v vseh življenjskih dejavnostih, želimo dokazati, da se ,bojimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi‘. (Propovednik 12:13)
14., 15. a) Kaj je Jehova obljubil dati svojemu ljudstvu Izraelu, ko je napovedoval, da ga bo osvobodil iz babilonskega ujetništva? b) Kaj je storil Jehova, da bi v srca svojega ljudstva vsadil bogaboječnost? c) Zakaj se je Izrael odvrnil od Jehovovih poti?
14 Jehova je obljubil, da bo svojemu ljudstvu dal takšno bogaboječe srce. Napovedal je, da bo Izrael obnovljen, in rekel, kar beremo v Jeremijevi knjigi 32:37-39: »Pripeljem jih nazaj v ta kraj in jim dam prebivati na varnem. In ljudstvo mi bodo in jaz jim bodem Bog. In dam jim eno srce in en pot, da se me bodo bali vse dni, njim v dobro in njih otrokom za njimi.« V 40. vrstici pa to obljubo še podkrepi: »Strah svoj dam v njih srce, da ne krenejo od mene.« Leta 537 pr. n. š. jih je res pripeljal nazaj v Jeruzalem, tako kot je obljubil. Kako pa je z drugim delom obljube, namreč, da jim bo dal ‚eno srce, da se ga bodo bali vse dni‘? Zakaj se je starodavni izraelski narod, potem ko ga je Jehova pripeljal iz Babilona, odvrnil od njega, in je zaradi tega bil njegov tempelj leta 70 n. š. uničen ter nikoli več pozidan?
15 To se ni zgodilo, ker bi Jehova storil kaj narobe. Jehova je vsekakor naredil vse potrebno, da bi v njihova srca položil bogaboječnost. S tem, da se jih je usmilil in jih rešil iz Babilona ter jih zopet pripeljal v njihovo domovino, jim je dal vse razloge, da bi mu izkazovali vso čast. To svoje ravnanje je podkrepil še z opomini, nasveti in grajami, za kar je uporabil preroke: Hagaja, Zaharija ter Malahija, in Ezra, ki jim ga je poslal za učitelja, pa guvernerja Nehemija ter svojega lastnega Sina. Ljudstvo je tu in tam poslušalo. Poslušali so, ko sta jih Hagaj in Zaharija spodbujala, naj obnovijo Jehovov tempelj, ter ko so v Ezrovih dneh nagnali tuje žene. (Ezra 5:1, 2; 10:1-4) Toda največkrat niso ubogali. Niso bili dosledno pozorni, niso bili sprejemljivi za nasvet, niso imeli odprtih src. Niso negovali pobožnega strahu in zato ta strah ni bil močna spodbujevalna sila v njihovem življenju. (Malahija 1:6; Matevž 15:7, 8)
16. V čigava srca je Jehova vsadil pobožen strah?
16 Kljub temu pa Jehova svoje obljube, da bo v srca svojega ljudstva dal pobožen strah, ni prelomil. Sklenil je novo zavezo z duhovnim Izraelom, s tistimi kristjani, katerim je ponudil nebeško upanje. (Jeremija 31:33; Galatom 6:16) Leta 1919 jih je rešil iz ujetništva Babilona Velikega, svetovnega kraljestva krive religije, in v njihova srca čvrsto vsadil pobožen strah. To je njim in pripadnikom ‚velike množice‘, ki upajo, da bodo zemeljski podložniki Kraljestva, prineslo velike prednosti. (Jeremija 32:39; Razodetje 7:9) Strah pred Jehovom je prišel tudi v njihova srca.
Kako se pobožen strah vsaja v naša srca
17. Kako nam Jehova vsadi pobožen strah v srce?
17 Kako pa nam Jehova pobožen strah vsadi v srce? Po svojem duhu. In kaj je delo svetega duha? Biblija, njegova navdihnjena beseda. (2. Timoteju 3:16, 17) Jehova nam s tem, kar je naredil v preteklosti, kako v izpolnitev svoje preroške Besede ravna s svojimi služabniki danes in s prerokbami o rečeh, ki še pridejo, daje trden temelj, da razvijamo pobožen strah. (Jozue 24:2-15; Hebrejcem 10:30, 31)
18., 19. Kako nam kongresi, zbori in občinski shodi pomagajo pridobiti pobožen strah?
18 Vredno je upoštevati, kar je Jehova rekel Mojzesu in je zapisano v Peti Mojzesovi knjigi 4:10: »Zberi mi ljudstvo, da slišijo moje besede, da bi se učili bati se mene vse svoje žive dni na zemlji in to učili tudi otroke svoje.« Podobno je tudi danes Jehova priskrbel svojemu ljudstvu bogate priprave, da bi se ga učilo bati. Na kongresih, zborih in občinskih shodih naštevamo dokaze za Jehovovo ljubečo prijaznost in dobroto. To smo delali tudi, ko smo preučevali knjigo Največji človek, kar jih je kdaj živelo. Kako je to preučevanje vplivalo na vas in na vaše stališče do Boga? Ali ni to, ko ste videli različne strani Očetove veličastne osebnosti, ki jo je odražal njegov Sin, ojačalo vaše želje, da Boga ne bi nikoli razžalostili? (Kološanom 1:15)
19 Na naših shodih preučujemo tudi poročila o tem, kako je Jehova v preteklosti reševal svoje ljudstvo. (2. Samuelova 7:23) Ko na podlagi knjige Razodetje — pred nami je njegov veliki vrhunec preučujemo biblijsko knjigo Razodetje, spoznavamo preroška videnja, ki so se že spolnila v tem dvajsetem stoletju, in strah zbujajoče dogodke, do katerih bo še prišlo. Psalm 66:5 o vseh teh Božjih dejanjih piše: »Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!« Da, če na Božja dejanja pravilno gledamo, vsadijo ta v naša srca strah pred Jehovom oziroma nas navedejo, da mu izkazujemo vso čast. Tako lahko doumemo, kako Bog Jehova izpolnjuje svojo obljubo: »Strah svoj dam v njih srce, da ne krenejo od mene.« (Jeremija 32:40)
20. Kaj moramo narediti mi, da bi se nam pobožen strah vsadil globoko v srce?
20 Očitno je torej, da pobožnega strahu brez našega truda ne bo v naših srcih. Rezultati ne pridejo sami od sebe. Jehova opravlja svoj del. Mi pa moramo svojega, tako da negujemo pobožen strah. (5. Mojzesova 5:29) Naravni Izrael v tem ni uspel. Duhovni Izraelci in njihovi tovariši že imajo mnoge koristi, ki pripadajo bogaboječim, ker se zanašajo na Jehova. Nekatere od teh bomo pregledali v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
◻ Kaj je pobožen strah?
◻ Kako se lahko naučimo, da znamo uživati v strahu pred Jehovom?
◻ Kako se moramo sami potruditi, da bi si pridobili pobožen strah?
◻ Zakaj to, da si pridobivamo pobožen strah, zajema vse vidike našega simboličnega srca?
[Slike na strani 12, 13]
Da bi razumeli, kaj pomeni bati se Jehova, moramo marljivo preučevati