Oče in starešina – spolnjevati obe vlogi

»Če pa kdo svoji hiši ne zna gospodariti, kako bo skrbel za cerkev Božjo?« (1. TIMOTEJU 3:5)

1., 2. a) Kako so bili v prvem stoletju samski nadzorniki in poročeni nadzorniki brez otrok zmožni služiti svojim bratom? b) Kako sta lahko Akvila in Priscila za zgled mnogim današnjim poročenim parom?

NADZORNIKI v zgodnji krščanski občini so lahko bili samski moški, poročeni možje brez otrok ali družinski možje z otroki. Nedvomno so nekateri kristjani lahko upoštevali nasvet apostola Pavla, ki ga je dal Korinčanom v svojem prvem pismu v 7. poglavju, in ostali samski. Jezus je dejal: »So skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva.« (Matevž 19:12) Takšni samski moški, kot so bili Pavel in mogoče tudi nekateri od njegovih potujočih družabnikov, so lahko svobodno potovali, da so pomagali svojim bratom.

² Biblija nam ne pove, ali so bili Barnaba, Marko, Sila, Lukež, Timotej in Tit samski. Če so bili poročeni, so bili očitno ravno prav prosti družinskih odgovornosti, da so lahko potovali daleč naokrog in opravljali različne naloge. (Dejanja 13:2; 15:39–41; 2. Korinčanom 8:16, 17; 2. Timoteju 4:9–11; Titu 1:5) Lahko da so jih spremljale njihove žene, tako kot Petra in ,druge apostole‘, ki so jih očitno jemali s sabo, ko so se selili iz kraja v kraj. (1. Korinčanom 9:5) Akvila in Priscila sta zgled poročenega para, ki se je bil pripravljen odseliti in iti za Pavlom iz Korinta v Efez, od tam v Rim, potem pa se ponovno vrniti v Efez. Biblija nam ne pove, ali sta imela kaj otrok. Toda zaradi njune vdane službe bratom so jima bile hvaležne »vse občine narodov« (NW). (Rimljanom 16:3–5; Dejanja 18:2, 18; 2. Timoteju 4:19) Tudi danes je nedvomno veliko poročenih parov, ki bi lahko tako kot Akvila in Priscila služili drugim občinam, morda tako, da bi se preselili tja, kjer je potreba večja.

Oče in starešina

 3. Kaj kaže, da so bili mnogi starešine iz prvega stoletja poročeni možje z družino?

³ Videti je, da so bili v prvem stoletju večinoma vsi krščanski starešine poročeni možje z otroki. Ko je Pavel predstavil pogoje, zahtevane od moškega, ki »se poteguje za nadzorniško službo« (NW), je rekel, da bi tak kristjan moral biti »svoji hiši dober gospodar, otroke strahujoč, da so pokorni, z vso resnobo«. (1. Timoteju 3:1, 4)

 4. Kaj se je zahtevalo od poročenih starešin z otroki?

⁴ Kot smo videli, se od nadzornika ni zahtevalo, da ima otroke, niti da je poročen. Toda če je bil kristjan poročen in je želel ustrezati pogojem za starešina ali strežnega služabnika, je moral glavarstvo nad svojo ženo izvajati pravilno in ljubeče ter dokazati, da je sposoben otroke primerno pokoravati. (1. Korinčanom 11:3; 1. Timoteju 3:12, 13) Če bi se kakor koli pokazalo, da ima brat pri vodenju družinske skupnosti resno slabost, ne bi več ustrezal pogojem za posebne občinske prednosti. Zakaj? Pavel pojasnjuje: »Če pa kdo svoji hiši ne zna gospodariti, kako bo skrbel za cerkev Božjo?« (1. Timoteju 3:5) Če se njegova lastna družina ni pripravljena podrediti njegovemu nadzorstvu, kako se bodo potem odzvali šele drugi?

»Ima verne otroke«

5., 6. a) Katero zahtevo glede otrok je Pavel omenil Titu? b) Kaj se pričakuje od starešin, ki imajo otroke?

⁵ Pavel je Titu naročil, naj v kretskih občinah postavi starešine, ob tem pa zahteval: »Če je kdo brez oponosa, ene žene mož, ima verne otroke, ki niso na glasu razuzdanosti ali nepokorni. Škof [nadzornik, NW] namreč mora biti brez oponosa, kakor oskrbnik Božji.« Kaj natanko pa je mišljeno z zahtevo »ima verne otroke«? (Titu 1:6, 7)

⁶ Izraz ,verni otroci‘ se nanaša na mlade, ki so svoje življenje že posvetili Jehovu in se krstili, oziroma na mlade, ki k posvetitvi in h krstu še napredujejo. Pripadniki občine pričakujejo, da se otroci starešin na splošno lepo vedejo in ubogajo. Očitno bi moralo biti, da starešina dela, kar lahko, da bi otrokom ojačal vero. Kralj Salomon je zapisal: »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.« (Pregovori 22:6) Kaj pa, če mladenič ali mladenka, ki je prejel(a) takšen pouk, ne želi služiti Jehovu oziroma se celo resno pregreši?

 7. a) Zakaj je očitno, da Pregovori 22:6 ne izražajo neupogljivega pravila? b) Zakaj starešina, če si kateri od njegovih otrok ne izbere služenja Jehovu, samodejno še ne bo izgubil svojih prednosti?

⁷ Očitno je, da prej omenjeni pregovor ne postavlja nekega trdnega pravila. Niti ne razveljavlja načela svobodne volje. (5. Mojzesova 30:15, 16, 19) Ko je sin oziroma hči dovolj star(a), da je sposoben/-na sprejeti odgovornost, se mora glede posvetitve in krsta osebno odločiti. Če je očitno, da starešina daje svojemu otroku potrebno duhovno pomoč, vodstvo in disciplino, pa si otrok kljub temu ne izbere služenja Jehovu, to samodejno še ne pomeni, da oče ne ustreza pogojem za nadzorniško službo. Toda če ima starešina več mladoletnih otrok, ki živijo doma, pa začnejo eden za drugim duhovno bolehati in zahajati v težave, se ga morda ne bo imelo več za ,dobrega gospodarja svoje hiše‘. (1. Timoteju 3:4) Očitno bi torej moralo biti, da nadzornik dela, kar lahko, da bi imel »verne otroke, ki niso na glasu razuzdanosti ali nepokorni«.a

Poročeni z »ženo nevernico«

 8. Kako bi se moral starešina vesti do svoje neverne žene?

⁸ Pavel je glede kristjanov, ki so poročeni z nevernico, zapisal: »Če ima kateri brat ženo nevernico in ona privoljuje prebivati ž njim, naj se ne loči ž njo. [. . .] Žena nevernica je [namreč] posvečena po bratu; ker bi sicer bili nečisti vaši otroci, sedaj pa so sveti. Ker [. . .] kaj veš, mož, če ženo zveličaš?« (1. Korinčanom 7:12–14, 16) Beseda »nevernica« se tukaj ne nanaša na ženo, ki ni verna, temveč na ženo, ki ni posvečena Jehovu, morda na judinjo ali ženo, ki veruje v poganske bogove. Tudi danes je lahko starešina poročen z ženo, ki je kake druge vere, se ima za agnostika ali celo ateista. Če je pripravljena ostati z njim, je preprosto zato, ker imata različno versko prepričanje, ne bi smel zapustiti. Še vedno bi moral ,živeti z njo po spoznanju, kakor s slabšo posodo‘, živeč v upanju, da jo bo lahko rešil. (1. Petrov 3:7; Kološanom 3:19)

 9. Kako naj ravna starešina v državah, v katerih daje zakon tako možu kot ženi pravico, da poučujeta otroke vsak po svojem verskem prepričanju, in kako bo to vplivalo na njegove prednosti?

⁹ Če ima nadzornik otroke, bo kot mož in oče pri vzgajanju »z disciplino in umskim uravnavanjem Jehovovim« izvajal primerno glavarstvo. (Efežanom 6:4, NW) Državni zakoni dajejo mnogokje obema zakoncema pravico, da poučujeta otroke vsak o svoji veri. V tem primeru lahko žena terja pravico, da poučuje otroke o svojem verskem prepričanju in navadah, kar bo morda pomenilo, da jih bo jemala s sabo v cerkev.b Seveda bi se morali otroci po svoji biblijsko šolani vesti odločiti o tem, da ne bodo sodelovali pri krivoverskih obredih. Oče pa bo kot družinski glavar uveljavljal svojo pravico ter z njimi preučeval in jih, ko bo to mogoče, vzel s sabo v kraljestveno dvorano na shode. Ko bodo dovolj stari, da se bodo lahko sami odločali, pa bodo sklenili, po kateri poti bodo šli. (Jozue 24:15) Če sostarešine in pripadniki občine vidijo, da dela starešina vse, kar mu je po zakonu dovoljeno delati, da bi pravilno poučil otroke o poti resnice, ne bo izgubil nadzorniške prednosti.

»Svoji hiši dober gospodar«

10. Če je družinski poglavar starešina, kaj je potem njegova temeljna dolžnost?

¹⁰ Tudi za starešina, ki je oče, njegova žena pa sokristjanka, ni enostavno prav porazdeliti časa in pozornosti med ženo, otroke in občinske odgovornosti. Sveto pismo namreč zelo jasno pravi, da je krščanski oče dolžan poskrbeti za svojo ženo in otroke. Pavel je pisal: »Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) V tem istem pismu je navedel, da bi se za nadzorniško službo moralo predlagati le tiste poročene moške, ki so že dokazali, da so dobri možje in očetje. (1. Timoteju 3:1–5)

11. a) Kako bi moral starešina ,poskrbeti za svoje‘? b) Kako lahko to pomaga starešinu, da bo uspel izpolniti občinske odgovornosti?

¹¹ Starešina bi moral ,skrbeti‘ za svoje ne samo gmotno, ampak tudi duhovno in čustveno. Modri kralj Salomon je napisal: »Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.« (Pregovori 24:27) Torej bi moral nadzornik svojo ženo in otroke, poleg tega da skrbi za njihove gmotne, čustvene in rekreacijske potrebe, okrepiti tudi duhovno. To pa seveda zahteva čas. Resda je to čas, ki ga ne bo mogel posvetiti občinskim nalogam, toda kasneje se lahko to bogato obrestuje v družinski sreči in duhovnosti. Če pa bo družina duhovno močna, bo morda starešina za družinske probleme sčasoma porabil manj časa in se bo laže osredotočil na občinske zadeve. Poleg tega pa bo njegov zgled dobrega moža in dobrega očeta duhovno koristil tudi občini. (1. Petrov 5:1–3)

12. V kateri družinski zadevi bi morali biti očetje, ki so tudi starešine, dober zgled?

¹² Biti svoji hiši dober gospodar pa od njega zahteva tudi to, da napravi urnik vodenja družinskega pouka. Še posebej je pomembno, da so v tem dober zgled starešine, saj so trdne družine temelj trdnih občin. Ne bi se smelo zgoditi, da bi nadzornik svoj čas redno zapolnjeval s toliko drugimi službenimi prednostmi, da bi mu zmanjkalo časa za preučevanje s svojo ženo in otroki. Če bi bilo tako, potem bi moral ponovno pregledati svoj urnik. Morda ga bo moral spremeniti ali pa skrčiti čas, ki ga posveča drugim stvarem, in kdaj celo odkloniti določene prednosti.

Uravnovešeno nadzorstvo

13., 14. Kakšen nasvet je »zvesti in preudarni suženj« dal starešinam, ki so tudi družinski poglavarji?

¹³ Nasvet, naj uravnovesimo svoje družinske in občinske odgovornosti, ni nov. »Zvesti in preudarni suženj« starešinam že vrsto let svetuje o tej zadevi. (Matevž 24:45, NW) Stražni stolp, 1. junij 1960, je na 10. strani pred več kot 36 leti svetoval: »Ali ne gre v takem primeru v resnici za to, da moramo vse naše potrebe, ki zahtevajo naš čas, uravnovesiti? V tej točki moramo interesom lastne družine posvetiti pravilno pozornost. Jehova Bog prav gotovo ne pričakuje od nekega moža, da ves svoj čas uporabi za delovanje v občini, da bi pomagal bratom in bližnjim rešiti se, pri tem pa zanemarja rešitev svoje družine. V prvi vrsti je mož odgovoren za svojo ženo in otroke.«

¹⁴ Stražni stolp, 1. marec 1987, pa je na 28. strani svetoval: »Če se boste kot družina udeleževali službe oznanjevanja, se boste res zbližali, toda izredne potrebe otrok zahtevajo dodaten čas in čustveno moč. Zato je potrebna uravnoteženost, da bi ugotovili, koliko časa lahko porabite [. . .] za naloge v občini, medtem pa hkrati skrbeli ,za domače‘ v duhovnem, čustvenem in gmotnem pogledu. [Kristjan] se mora ,najprej naučiti v svojem domu biti predan Bogu‘. (1. Timoteju 5:4, NW, 8)«

15. Zakaj potrebuje starešina, ki ima ženo in otroke, modrost in razumnost?

¹⁵ Svetopisemski pregovor pravi: »Z modrostjo se zida hiša in z razumnostjo se utrjuje.« (Pregovori 24:3, EI) Res, da bi nadzornik izpolnil svoje teokratične dolžnosti in hkrati zidal še svojo hišo (družinsko skupnost), brez dvoma potrebuje modrost in razumnost. Po Svetem pismu ima več kot eno področje nadzorstva. Gre za družino in občinske odgovornosti. Da bi med njima uspel ohranjati ravnovesje, potrebuje razumnost. (Filipljanom 1:9, 10) Treba pa mu je tudi modrosti, da bi znal določiti prednostni vrstni red. (Pregovori 2:10, 11) Toda naj se še tako zaveda odgovornosti, da mora skrbeti za svoje občinske prednosti, se mora hkrati zavedati, da mu je kot možu in očetu Bog v prvi vrsti naložil odgovornost, da skrbi za svojo družino in jo reši.

Dobri očetje pa tudi dobri starešine

16. Kakšno prednost ima starešina, ki je hkrati tudi oče?

¹⁶ Starešina, čigar otroci se lepo vedejo, je lahko prava pridobitev. Če se je naučil dobro skrbeti za svojo družino, je sposoben pomagati tudi drugim družinam v občini. Bolje razume njihove probleme, nasveti pa odsevajo njegove lastne izkušnje. Na srečo je po svetu na tisoče starešin, ki kot možje, očetje in nadzorniki opravljajo odlično nalogo.

17. a) Česa ne bi smel nekdo, ki je oče in starešina, nikoli pozabiti? b) Kako bi morali drugi pripadniki občine pokazati razumevanje?

¹⁷ Da bi bil družinski poglavar tudi starešina, mora biti zrel kristjan, ki se lahko, poleg tega da skrbi za ženo in otroke, organizira tako, da je sposoben posvetiti čas in pozornost tudi drugim v občini. Nikoli ne bi smel pozabiti, da se njegovo pastirstvo začne doma. In če se bodo pripadniki občine zavedeli, da so starešine z ženo in otroki odgovorni tako za družino kakor občinske dolžnosti, od njih ne bodo skušali zahtevati, naj jim posvetijo nerazumno veliko časa. Vzemimo na primer, da ima starešina otroke, ki morajo naslednje jutro v šolo. Po večernih shodih morda ne bo mogel vedno ostati še nekaj časa v dvorani. Drugi pripadniki občine bi morali to razumeti in biti sočutni. (Filipljanom 4:5)

Starešine bi morali imeti v čislih

18., 19. a) Kaj smo lahko uvideli s pregledovanjem 7. poglavja Prvega lista Korinčanom? b) Kako bi morali gledati na take kristjane?

¹⁸ S pregledovanjem 7. poglavja Pavlovega prvega pisma Korinčanom smo lahko uvideli, da je po Pavlovem nasvetu v občinah mnogo samskih moških, ki rabijo svojo svobodo za opravljanje dela v prid Kraljestva. Tukaj je še na tisoče poročenih bratov brez otrok, ki, poleg tega da posvečajo primerno pozornost svoji ženi, opravljajo odlično službo kot nadzorniki v območjih, okrajih, v občinah in Watchtowerjevih podružnicah, žene pa z njimi pohvalno sodelujejo. Nazadnje pa je v skoraj 80.000 občinah Jehovovega ljudstva tudi mnogo očetov, ki ne le ljubeče skrbijo za svojo ženo in otroke, temveč si tudi jemljejo čas, da služijo svojim bratom kot skrbni pastirji. (Dejanja 20:28)

¹⁹ Apostol Pavel je pisal: »Starejšine, ki so dobri predstojniki, naj štejejo za dvojne časti vredne, zlasti nje, ki se trudijo v besedi in poučevanju.« (1. Timoteju 5:17) Prav res, starešine, ki so dobri predstojniki tako doma kot tudi v občini, si zaslužijo, da jih ljubimo in spoštujemo. Prav gotovo bi morali imeti »take [. . .] v čislih«. (Filipljanom 2:29)

[Podčrtni opombi]

Naj ponovimo

◻ Kako vemo, da je bilo v prvem stoletju n. š. mnogo starešin, ki so bili tudi družinski poglavarji?

◻ Kaj se zahteva od poročenih starešin, ki imajo otroke, in zakaj?

◻ Kaj je mišljeno z izrazom ,verni otroci‘, toda kaj tedaj, če si starešinov otrok ne izbere služenja Jehovu?

◻ V katerem pogledu bi moral starešina ,skrbeti za svoje‘?

[Slika na strani 23]

Trdne družine so temelj trdnih občin