Delajmo vse zaradi dobre vesti
»Vse delam zaradi evangelija (dobre vesti, NS), da bi bil tudi sam deležen njihovih obljub.« (1. KOR. 9:23, EI)
1. Kaj imamo vsi skupnega in za kakšno osnovo je poskrbel Bog?
ČEPRAV se v mnogih stvareh razlikujemo med seboj, smo si v nečem podobni. Po Adamu smo vsi podedovali to, da smo rojeni kot grešniki, odtujeni od Najvišjega Boga Jehove. (Rim. 5:12; Kol. 1:21) Krščanski apostol Pavel je pisal: »Saj so vsi grešili in so brez Božje slave.« (Rim. 3:23, EI) Za rešitev je torej potrebno, da se ljudje vseh ras in narodov spravijo z Bogom. Kako hvaležni smo lahko, da je Jehova z neprimerljivo ljubeznijo in milostjo poskrbel za osnovo sprave z njim.
2. a) Kakšna služba je bila zaupana maziljenim kristjanom? b) Iz čigavega zgleda se lahko učimo in zakaj? (1. Kor. 11:1)
2 Pred devetnajstimi stoletji je bila maziljenim Jehovinim pričam zaupana »služba sprave«. Pavel je rekel: »V Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se z Bogom.« (2. Kor. 5:18-20, EI) S kakšnim stališčem je apostol izvrševal to službo? »Čeprav sem neodvisen od vseh,« je rekel, »sem vendarle služabnik vseh, da bi jih čimveč pridobil.« (1. Kor. 9:19, EI) Brez dvoma si je Pavel skrbno prizadeval predstaviti svojo vest na učinkovit način, kajti rekel je tudi: »Vse delam zaradi evangelija (dobre vesti, NS), da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.« (1. Kor. 9:23, EI) Kaj se lahko mi naučimo iz Pavlovega zgleda?
Pomagal je ponižnim Judom
3. Kako je bila Timoteju in Judi prikazana Pavlova pripravljenost, da stori vse zaradi dobre vesti?
3 Pavlovo judovsko poreklo in njegova pripravljenost, da stori vse zaradi dobre vesti, sta mu omogočala, da je pomagal ponižnim Judom sprejeti Jezusa kot Mesijo. Razmisli na primer, kaj je apostol storil, ko je izbral Timoteja, da ga spremlja na njegovih potovanjih. Timotej, čigar oče je bil Grk, ni bil obrezan, kot so bili judovski dečki. (3. Mojz. 12:2, 3) Pavel je vedel, da bi se Judje spotaknili, če bi jim neki neobrezani mladenič skušal pomagati, da bi se spravili z Bogom. Kaj je zato storil Pavel, da bi odkritosrčni Judje lahko brez ovir sprejeli Jezusa? Vzel je Timoteja in »ga dal obrezati.« To je storil zaradi Judov. To je storil kljub temu, da obreza za kristjane ni bila obvezna. (Ap. d. 16:1–3)
4. Kaj je bil Pavlov cilj glede na 1. pismo Korinčanom 9:20?
4 Tako je Pavel torej imel v mislih dobro vest, ko je ljubeče skrbel za sojude. Pisal je: »Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil tiste, ki so pod postavo.« (1. Kor. 9:20, EI) Da, kot je prikazano v Timotejevem primeru, je Pavel delal vse, samo, da bi Judom pomagal, da postanejo kristjani. Toda ali je s pogani podobno postopal?
Poskušal je pridobiti pogane
5. Komu je Pavel oznanjal v Korintu in s kakšnim rezultatom?
5 Ko je ob koncu leta 50 našega štetja prispel v Korint, je imel v sinagogi vsak teden govore pred množico Judov in grških proselitov. Toda njegovo goreče oznanjevanje je zanetilo takšno nasprotovanje, da je svojim sovražnikom rekel: »Vaša kri nad vašo glavo! Jaz tega nisem kriv. Odslej bom hodil med pogane.« Jehova je blagoslovil to dejanje, kajti ‚veliko Korinčanov, ki so ga slišali, je verovalo in dali so se krstiti‘ kot kristjani. Zares, v videnju je Gospod Pavla spodbudil, naj vztraja v tem delovanju in mu rekel: »V tem mestu imam veliko svojih ljudi.« (Ap. d. 18:1–10)
6. Zakaj se je Pavel zanimal za tiste, ki so bili drugačnega porekla?
6 Pavlova iskrena želja pridobiti pogane, da bi se spreobrnili h krščanstvu, ga je navedla, da se je zavzel tudi za ljudi, ki niso bili istega porekla. »Tistim [poganom], ki so brez postave, [sem bil] kakor bi bil sam brez postave. Pa nisem brez Božje postave, ker sem pod Kristusovo postavo, da bi pridobil tiste brez postave.« (1. Kor. 9:21, EI) Kako je apostol poskušal pridobiti pogane?
7. Zakaj so bile Titove razmere glede obreze drugačne od Timotejevih?
7 Ko se je Pavel okoli leta 49 našega štetja v Jeruzalemu udeležil zelo pomembnega sestanka vodilnega telesa krščanske skupščine, ga je spremljal grški učenec Tit. Zbranim bratom je Pavel posredoval poročilo o svojem oznanjevanju med ljudmi raznih narodov in pozneje je pisal: »Tako takrat niti Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se dal obrezati, čeprav je bil Grk.« (Gal. 2:1–3, EI) Za razliko od Timoteja je Tit služil predvsem med neobrezanimi ljudmi izmed narodov. Zato se pri njem ni pojavilo sporno vprašanje o obrezi. (2. Kor. 8:6, 16–18, 23; 12:18; Tit 1:4, 5)
8. Kako je dal Pavel pričevanje v Atenah?
8 Ko je Pavel dajal pričevanje v Atenah, je zopet pokazal, da je vse delal zaradi dobre vesti. Upošteval je razmišljanje prebivalcev tega grškega glavnega mesta in jim govoril o nepoznanem Bogu, ter pri tem citiral njihova poeta Aratusa in Kleantesa, ki sta rekla: »Saj smo po rodu iz njega.« Tako je apostol poskušal pomagati svojim poslušalcem, da »si ne bi mislili, da je božanstvo nekaj, ... kar je izoblikovala človeška umetnost in domiselnost«. Še več, Pavel je pojasnil: »Bog je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; zdaj pa naroča, naj se vsepovsod vsi spokorijo.« Zelo učinkovito je usmeril pozornost na »Gospoda nebes in zemlje«, na Jehovo. In posledice? »Nekateri so se mu pridružili in sprejeli vero.« (Ap. d. 17:22–34, EI) Da, Pavlove metode so bile uspešne!
9. Kako je postal Pavel ‚slaboten slabotnim‘ in zakaj?
9 »Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne,« je rekel Pavel. (1. Kor. 9:22, EI) Čeprav so bili njegovi govori močni, je apostol upošteval slabotno vest določenih Judov in poganov v skupščini. Rimskim kristjanom je priporočal: »Slabotnega v veri sprejemajte medse, ne da bi presojali njegove pomisleke.« Namesto da bi Pavel obsojal, je rekel: »Prizadevajmo si torej za to, kar je v prid miru in medsebojni spodbudi.« (Rim. 14:1, 13, 19, EI) Svetoval je: »Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa iskati lastno ugodje.« (Rim. 15:1, EI) Zavedal se je, da mora svoj način govora in postopanja prilagoditi, da bi lahko pomagal drugim, in zato je pisal: »Vsem sem postal vse, da bi jih vsaj nekaj rešil.« (1. Kor. 9:22b; Gal. 3:28)
Izboljšaj svoje oznanjevalske spretnosti
10. Kako lahko mi posnemamo Pavla?
10 Danes morajo Jehovine priče posnemati Pavla kot je on Kristusa. (1. Kor. 11:1) Apostol je bil spreten oznanjevalec, ki je imel misijonarskega duha. Enako je lahko v našem primeru, čeprav nam morda okoliščine ne dopuščajo, da bi služili v tujih deželah. Podobno kot Pavel, moramo tudi mi ‚delati vse stvari zaradi dobre vesti, da bi jo lahko delili z drugimi‘. (1. Kor. 9:23) Toda kako lahko postanemo spretnejši v oznanjevanju kraljestva in pridobivanju učencev? (Mat. 28:19, 20)
11. Zakaj naj bi kot služabniki razvijali moč opazovanja?
11 Razvijaj svojo moč opazovanja. Z opazovanjem se lahko naučiš kaj takega, kar ti bo pomagalo, da boš svojo predstavitev dobre vesti prilagodil posameznim sogovornikom. Če na primer tako oznanjaš v mestu, opazuj ključavnice na vratih, religiozne okrase in besedila nalepk na oknih. Te stvari ti lahko pomagajo, da boš dal pričevanje, ki bo seglo v srca ljudi, ki stanujejo v takšnih domovih. Pavel je zagotovo bil opazovalec. V Atenah je oltar »Nepoznanemu Bogu« izkoristil kot povod za dobro pričevanje v zvezi z »Bogom, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem«. (Ap. d. 17:22–25, EI) V svoji službi lahko tudi ti podobno ravnaš.
12. Kakšno vlogo igra v naši službi razsodnost?
12 Na oznanjevanju bodi razsoden. Začetni odpor osebe, ki odpre vrata, naj ti nikar ne vzame poguma. Namesto da bi te strog videz motil, bodi prijazen in razsoden. Celo z zelo kratko, v molitvi premišljeno mislijo, boš lahko morda rekel nekaj, kar bo zadelo pravo struno sogovornikovega srca. (Primerjaj Neh. 9:35, 36.)
13. Kako lahko pokažemo uvidevnost do tistih, katerim oznanjamo?
13 Bodi uvideven. V tem pogledu lahko za dobro vest naredimo veliko stvari. Tako bo obzirnost na primer preprečila, da bi bolane ali starejše osebe dolgo zadrževali na vratih. Predlagaš lahko, da bi z njimi govoril v hiši, kar bi bilo zanje lažje. Ali pa se odločiš, da bi bilo zaradi okoliščin dobro, da svoj obisk skrajšaš. V vsakem primeru pa bodi obziren! Pokaži svojo skrb! (Mat. 9:35, 36)
14. Kako lahko na oznanjevanju prispevamo k sproščenosti poslušalcev?
14 Govori tako, da bodo tvoji poslušalci sproščeni! Svoje pričevanje prični s prijaznim pozdravom, ki je sprejemljiv na tvojem področju. (Mat. 10:12) Upoštevaj možen strah in predsodke. Tvoje pripombe naj bodo vljudne in pristno prijateljske. To bo prepričalo sogovornika, da si se oglasil zato, da mu pomagaš in da nimaš nobenih skritih namenov.
15. Zakaj naj bi poskrbeli za zadovoljive podatke o sebi in razlogu našega obiskovanja domov?
15 Sogovornik mora vedeti, kdo ga je obiskal in zakaj. Zato ga seznani z zadovoljivimi podatki o sebi. V nekaterih področjih, še posebno v Afriki in Aziji, so ljudje tako zainteresirani za obiskovalce, da želijo dobiti odgovore na vprašanja, kot so: Kdo ste? Kje živite? Ali ste poročeni? Ali imate družino? Da bi prispeval, k prijetnemu vzdušju, navada zahteva, da odgovoriš na vsa ta vprašanja še preden pojasniš namen svojega obiska. Takšni pozdravi naj se ti ne zdijo nepotrebni, ampak uporabi čas za opazovanje osebe in vzpostavitev spoštljivega vidnega stika z njim.
16. Kako lahko dobra vprašanja prispevajo k nadaljevanju pogovora?
16 Uporabljaj dobra vprašanja, da bi lahko nadaljeval pogovor s stanovalcem. Čeprav lahko nekaj sklepamo na osnovi videza osebe, pa razumeti moramo njegove misli in občutke. Tako lahko spretno uporabiš vprašanja, ki bodo sogovornika navedla, da izrazi svoje poglede in občutke. Da ponazorimo: Neka gospa, ki ni imela otrok in je veliko pozornost posvečala živalim, je o obisku neke Jehovine priče rekla: »Njenega nasmejanega obraza se spominjam po tem, da je odseval mir. Bila sem zbegana. Ta gospa me je vprašala, kaj me glede stanja v svetu najbolj skrbi. Rekla sem, da me skrbi to, kako ljudje ravnajo z živalmi. Pokazala mi je Izaijevo knjigo 11. poglavje od 6. do 9. vrste, kjer govori o živalih, ki živijo v pravem miru. Želela sem vedeti še več.«
17. Zakaj naj bi pazili na komentarje sogovornikov o njihovih okoliščinah?
17 Pazi na komentarje sogovornika ali sogovornice o svojih okoliščinah, še posebno na pogosto obdelanih področjih. Na ta način boš lahko morda v kratkem razgovoru izvedel nekaj pomembnega o osebi. Ko boš odšel, ta podatek vpiši na zapiske o delu od hiše do hiše. Kaj pa, če sogovornik postavi vprašanje, na katero ne moreš odgovoriti? Potem preišči izdaje Stražnostolpne družbe, da bi ugotovil, kako bi lahko ob naslednjem obisku osebi na najboljši način posredoval dobro vest.
Zgled za misijonarje
18. Kaj se lahko misijonarji in drugi naučijo od Pavla?
18 Med tistimi, ki delajo vse zaradi dobre vesti, so tudi misijonarji, ki se šolajo v Stražnostolpni biblijski šoli Gilead. Lahko se učijo od Pavla, ki je imel odličnega misijonarskega duha. Tako na primer ni hotel biti odgovoren za ovire, ki bi lahko preprečile Judom in poganom sprejetje resnice. Zato je apostol zelo pazil, kaj je jedel in je kristjane v Korintu svaril, da naj pazijo, da ne bi z uživanjem določenih jedi spotikali druge. (1. Kor. 8:8, 9) Profesor F. F. Bruce je v New Century Bible izjavil: »V vseh nepomembnih stvareh (kot je hrana, ki je bila sporna v 8. poglavju 1. pisma Korinčanom) se [Pavel] prilagodi navadam teh, s katerimi je takrat skupaj, tako da ne daje nobene ovire na pot, da bi jih ‚pridobil‘ za evangelij.« (Rim. 14:21) Podobno tudi misijonarji med Jehovinimi pričami pri svojih nalogah ne poskušajo spremeniti navad ljudi, čeprav se novincem daje duhovna pomoč, da bi naredili potrebne spremembe in tako ugajali Bogu. (Rim. 12:1, 2)
19. Kakšne spremembe morajo morda pri pridobivanju učencev narediti a) tisti, ki opravljajo misijonarsko delo in b) vsi oznanjevalci kraljestva?
19 Tisti, ki začenjajo misijonarsko službo morajo spoznati navade in običaje ljudi. To je plemenito izkustvo in lahko misijonarjem pomaga, da so na oznanjevanju še bolj uspešni. Da ne bi spotikali drugih, je morda včasih potrebno, da spremenijo določene stvari, kot sta oblačenje in pričeska. Tako je na primer neka misijonarka ob prihodu v Zahodno Afriko spoznala, da bi jo lahko zaradi načina ličenja na tamkajšnjem področju enačili z nemoralnimi ženskami. Zaradi tega, da bi drugi ne dvomili o njenih motivih, je hitro spremenila svoj način ličenja. Seveda morajo vse Jehovine priče biti razsodni, ko gre za oblačenje in pričesko, da bi lahko duhovno pomagali drugim. Kristjani, ki se jih svari, da naj ‚ne bodo bratu v spotiko‘ in da naj težijo za stvarmi, s katerimi bodo izgrajevali drug drugega, zagotovo ne bodo želeli, da se zaradi njih kdorkoli spotika. (Rim. 14:13, 19)
20. a) Na kratko povej, kaj nam bo pomagalo ‚delati vse zaradi dobre vesti‘? b) Na katera vprašanja še moramo odgovoriti?
20 Uspeh oznanjevalcev kraljestva je predvsem odvisen od Jehovinega blagoslova. (1. Kor. 3:6, 7) Toda tudi mi moramo k temu dodati svoj trud. Zato bodi pozoren, kot je bil v svoji službi Pavel. Bodi razsoden, uvideven, poskrbi, da bo sogovornik sproščen in uporabljaj dobra vprašanja, da bi lahko z njim nadaljeval razgovor. Prilagodi se navadam, ki se ti bodo morda zdele čudne, vendar niso nebiblijske. Da, ‚delajmo vse zaradi dobre vesti, da bi bili tudi mi deležni njihovih obljub z drugimi‘. (1. Kor. 9:23) Kaj pa, če so nekateri že del naše krščanske bratovščine? Kako naj ravnamo z njimi?
Kako bi odgovoril
◻ Kako je Pavel pomagal Judom, da bi postali kristjani?
◻ Kako je Pavel poskušal pridobiti pogane?
◻ Navedi nekaj načinov za izboljšanje naše oznanjevalske spretnosti.
◻ Kakšen zgled je dal Pavel misijonarjem in drugim oznanjevalcem kraljestva?