Zakaj je Gospodova večerja pomembna za vas
JEZUS KRISTUS je vpeljal Gospodovo večerjo na zadnji večer človeškega življenja. To je bilo 31. marca v četrtek zvečer. Jezus je umrl naslednji dan, v petek popoldan 1. aprila. Ker po judovskem koledarju dan traja od večera enega do večera drugega dne, sta bili Gospodova večerja in njegova smrt na isti dan, 14. nisana 33. leta n.š.
Zakaj je Jezus vpeljal ta obrok? Kaj pomenita kruh in vino, ki ju je uporabil? Kdo ju sme zaužiti? Kako pogosto naj se ta večerja obhaja? Kaj naj pomeni vam?
Zakaj jo je vpeljal
Jezus je za Gospodovo večerjo rekel apostolom: »To delajte v moj spomin.« Nek drugi prevod pa pravi: »To naj bo svečanost v moj spomin.« (1. Korinčanom 11:24, The New English Bible) Gospodovo večerjo se pogosto omenja kot spominsko svečanost na Kristusovo smrt.
Jezus je do smrti iskreno podpiral Jehovovo vrhovnost ter s tem dokazal, da je Satan lažniv zasmehovalec, saj iskrene ljudi obtožuje, da služijo Bogu iz gole sebičnosti (Job 2:1-5). Zato je njegova smrt razveselila Božje srce (Pregovori 27:11).
Ker je Jezus umrl kot popoln človek, je dal »življenje svoje v odkupnino za mnoge« (Matevž 20:28). Ko je prvi človek grešil zoper Boga, je izgubil pravico do popolnega človeškega življenja in s tem povezanih obetov. Vendar je »Bog [tako] ljubil [človeški] svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje« (Janez 3:16). Da, »plačilo za greh je smrt, a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem« (Rimljanom 6:23).
»Prejel od Gospoda«
Besede apostola Pavla nam povedo, kako naj se spominjamo Kristusove smrti: »Zakaj jaz sem prejel od Gospoda, kar sem tudi vam izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh in, zahvalivši se, ga je prelomil in rekel: Vzemite, jejte: to je moje telo, ki je za vas; to delajte v moj spomin. Tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkolikrat pijete, v moj spomin. Kajti kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.« (1. Korinčanom 11:23-26)
Ker Pavel 14. nisana 33. leta n.š. ni bil skupaj z Jezusom in 11 apostoli, je očitno te napotke ,prejel od Gospoda‘ po navdihnjenem razodetju. Jezus je vpeljal spominsko svečanost »tisto noč, v kateri je bil izdan«. Juda ga je izdal judovskim verskim nasprotnikom, ti pa so nahujskali Rimljane, da so Kristusa pribili na kol. Tisti, ki so upravičeni použiti simbola, kruh in vino, naj to storijo v njegov spomin.
Kako pogosto obhajati
Kaj je Pavel mislil z besedami: »Kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.« Zvesti maziljeni kristjani jemljejo spominske simbole do smrti, nato pa so obujeni v nebeško življenje. Tako pred Bogom in svetom razglašajo vero v Jehovovo pripravo Jezusove žrtve. Kako dolgo? »Dokler ne pride,« pravi Pavel, kar očitno pomeni, da se bo ta slovesnost obhajala, dokler ne bo prišel Jezus in med svojo »navzočnostjo« z vstajenjem vzel svoje maziljene sledilce v nebesa (1. Tesaloničanom 4:14-17, NW). To je v soglasju s Kristusovimi besedami enajstim zvestovdanim apostolom: »In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:3)
Ali naj tedensko ali celo dnevno obhajamo spomin na Kristusovo smrt? Vedeti moramo, da je Jezus vpeljal Gospodovo večerjo in bil umorjen na pasho, ki je spominjala Izraelce na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. Pravzaprav se imenuje »Kristus, naša pasha«, saj je Jagnje, žrtvovano za kristjane (1. Korinčanom 5:7, podčrtna opomba). Pasho so obhajali samo enkrat letno, 14. nisana (2. Mojzesova 12:6, 14; 3. Mojzesova 23:5). To nam da vedeti, naj spomin na Jezusovo smrt obhajamo tako pogosto kot so obhajali pasho — letno in ne vsak dan ali teden.
Več stoletij so mnogi deklarirani kristjani obhajali spomin na Jezusovo smrt enkrat letno. Ker so to počeli 14. nisana, so jih imenovali kvartodecimani, kar pomeni štirinajstniki. Zanje je zgodovinar J. L. von Mosheim zapisal: »Maloazijski kristjani so bili navajeni slaviti ta sveti praznik v spomin na vpeljavo Gospodove večerje in smrt Jezusa Kristusa ravno takrat, ko so Judje jedli pashalno jagnje, namreč na večer štirinajstega dne prvega meseca [nisana]. . . . Kristusov zgled je bil zanje zakon.«
Pomen simbolov
Pavel je rekel, da je Jezus »vzel kruh in, zahvalivši se, ga je prelomil«. Če ste hoteli pojesti to mlincu podobno pečeno štručko, zamešeno iz moke in vode brez kvasu, ste jo morali razlomiti. V biblijski simboliki kvas označuje greh in pokvarjenost. Ko je Pavel rotil korintske kristjane, naj iz občine izženejo nemoralnega človeka, je rekel: »Ne veste li, da malo kvasu skisa vse testo? Postrgajte torej stari kvas, da bodete novo testo, kakor ste opresni. Kajti tudi naše velikonočno jagnje [grški: pasha, podčrtna opomba] je bilo darovano, Kristus: zato praznujmo ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobnosti in malopridnosti, temuč v presnini čistote in resnice.« (1. Korinčanom 5:6-8) Kakor košček kvasu skvasi vse testo, tako postane občina nečista v Božjih očeh, če ne odstrani grešnega človeka, ki kvarno vpliva nanjo. »Kvas« so morali spraviti iz svoje družbe, saj tudi Izraelci na praznik nekvašenih kruhkov, ki je sledil pashi, v hiši niso smeli imeti kvasa.
Jezus je o nekvašenem spominskem kruhu rekel: »To je moje telo, ki je za vas.« (1. Korinčanom 11:24) Kruh predstavlja Jezusovo popolno človeško telo, za katerega je Pavel napisal: »Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: ,Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil; žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile po volji, tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo‘. . . . Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.« (Hebrejcem 10:5-10) Jezusovo popolno človeško telo je bilo brezgrešno; uporabljeno je bilo kot odkupna žrtev za človeštvo (Hebrejcem 7:26).
Ko se je Jezus pomolil nad kelihom pristnega rdečega vina, je rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.« (1. Korinčanom 11:25) Drug prevod zapiše: »Ta kelih je nova zaveza, sklenjena z mojo krvjo.« (EI) Kot je kri žrtvovanih juncev in kozlov potrdila postavino zavezo med Bogom in izraelskim narodom, tako je Jezusova kri, prelita ob njegovi smrti, uveljavila novo zavezo. Omenjanje te zaveze nam pomaga ugotoviti, kdo sme užiti spominske simbole.
Kdo jih sme užiti
Jezusovi maziljeni sledilci, ki so v novi zavezi, lahko upravičeno vzamejo spominske simbole. To je zaveza med Bogom in duhovnim Izraelom (Jeremija 31:31-34; Galatom 6:16). Vendar bo ta nova zaveza navsezadnje prinesla blagoslove vsemu poslušnemu človeštvu. Zakaj jih ne bi prejeli tudi vi?!
Tisti, ki vzamejo spominske simbole, morajo biti osebno v zavezi za Kraljestvo, ki jo je sklenil Jezus. Ko je Jezus vpeljal ta obrok, je rekel zvestovdanim apostolom: »In jaz vam določam kraljestvo, kakor ga je zame določil moj Oče.« (Luka 22:29, J. Moder) Zaveza za Kraljestvo, ki jo je Bog sklenil s kraljem Davidom, je kazala na prihod Jezusa, večnega vladarja v nebeškem kraljestvu. Stoštiriinštirideset tisoč duhovnih Izraelcev, ki bodo vladali z njim, je opisanih, kako stojijo na nebeškem Sionu skupaj z Jagnjetom, Jezusom Kristusom. Po vstajenju bodo vladali s Kristusom kot pridruženi kralji in duhovniki (2. Samuelova 7:11-16; Razodetje 7:4; 14:1-4; 20:6). Samo tisti, ki so v novi zavezi in osebno v zavezi z Jezusom, smejo užiti simbole Gospodove večerje.
Božji duh pričuje z duhom maziljencev, da so Njegovi otroci in Kristusovi sodediči. Pavel je zapisal: »Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji. Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.« (Rimljanom 8:16, 17) Božji sveti duh, dejavna sila, ustvari v maziljencih prepričanje, da je njim namenjeno nebeško življenje. Maziljenci sodijo, da vse kar Sveto pismo govori o nebeškem življenju, velja zanje. Pripravljeni so žrtvovati vse, kar je zemeljskega, tudi človeško življenje. Čeprav bo življenje v zemeljskem raju čudovito, maziljenci ne upajo nanj (Luka 23:43). Zanesljivo in nespremenljivo nebeško upanje, ki ne temelji na krivih verskih predstavah, jim daje pravico, da vzamejo spominske simbole.
Jehova bi žalostilo, če bi kdo trdil, da je poklican za nebeškega kralja in duhovnika, čeprav v resnici ni (Rimljanom 9:16; Razodetje 22:5). Bog je Koraha usmrtil, ker se je hotel prevzetno polastiti duhovništva (2. Mojzesova 28:1; 4. Mojzesova 16:4-11, 31-35). Kaj pa če močna čustva in nekdanje versko prepričanje navajata človeka k neupravičenemu jemanju spominskih simbolov? Potem jih mora takoj nehati jemati in ponižno prositi Boga za odpuščanje (Psalm 19:13).
Kako je z vami
Če človek želi, da bi mu koristila Jezusova odkupna žrtev in da bi prejel večno življenje na zemlji, mu še ni treba jemati spominske simbole. Biblija na primer nikjer ne odkrije, da so bogaboječi ljudje, Abraham, Sara, Izak, Rebeka, Boaz, Ruta in David, kdaj vzeli te simbole. Vendar morajo vsi, ki hrepenijo po neskončnem življenju na zemlji, verovati v Boga in Kristusa, pa tudi v Jehovovo pripravo Jezusove odkupne žrtve (Janez 3:36; 14:1). Vsakoletno obhajanje Kristusove smrti je spomin na to veliko žrtev.
Apostol Janez nam je z naslednjimi besedami odkril, kako pomembna je Jezusova žrtev: »To vam pišem, da ne grešite. Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1. Janezov 2:1, 2) Maziljeni kristjani lahko rečejo, da je Jezus »sprava za [njihove] grehe«. Poleg tega se je žrtvoval za grehe vsega sveta in s tem poslušnemu človeštvu omogočil večno življenje v skorajšnjem zemeljskem raju.
Na svečanosti v spomin na Kristusovo smrt boste lahko prisluhnili biblijskemu predavanju, ki vas bo navedlo na razmišljanje. Spomnilo vas bo, koliko sta za nas storila Bog Jehova in Jezus Kristus. Druženje s tistimi, ki globoko cenijo Boga, Kristusa in njegovo odkupno žrtev, vas bo duhovno okrepilo. Vaše hrepenenje po Božji nezasluženi dobroti, ki vodi v večno življenje, se bo ob tej priložnosti še poglobilo. Prisrčno vas vabimo, da se 6. aprila 1993 po sončnem zahodu pridružite Jehovovim pričam, da bi se spomnili smrti Jezusa Kristusa, kajti Gospodova večerja je nadvse pomembna tudi za vas.