Kako obhajati Gospodovo večerjo?

KRŠČANSKI apostol Pavel je podrobno pojasnil, kako obhajati Gospodovo večerjo. Napisal je: »Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem tudi vam izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh in, zahvalivši se, ga je prelomil in rekel: Vzemite, jejte: to je [predstavlja, NW] moje telo, ki je za vas; to delajte v moj spomin. Tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza [predstavlja novo zavezo, NW] v moji krvi; to delajte, kolikorkolikrat pijete, v moj spomin. Kajti kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.« (1. Korinčanom 11:23–26)

Kot je rekel Pavel, je Jezus vpeljal Gospodovo večerjo »tisto noč, v kateri je bil izdan«. Izdal ga je Juda Iškariot, in sicer judovskim verskim voditeljem, ki so pritiskali na Rimljane, naj Kristusa pribijejo na kol. Ta večerja je bila poznega četrtkovega večera, 31. marca 33. leta n. š. Jezus je na mučilnem kolu umrl v petek popoldan, 1. aprila. Po judovskem koledarju je dan trajal od večera enega dne do večera drugega dne, tako da je Jezus Kristus ustanovil Gospodovo večerjo istega dne kot je umrl – 14. nisana 33. leta n. š.

Tisti, ki zaužijejo kruh in vino, naj bi ‚to delali‘ v spomin na Jezusa. (1. Korinčanom 11:24) Gospodova večerja se tako imenuje tudi slovesnost v spomin na Kristusovo smrt.

Zakaj se spominjati Jezusove smrti?

Odgovor je povezan s tem, kaj ta smrt pomeni. Jezus je umrl kot glavni zagovornik Jehovove suverenosti. Tako je dokazal, da je Satan lagal, ko je ljudi obtožil, da Bogu služijo le iz sebičnih nagibov. (Job 2:1–5; Pregovori 27:11) Poleg tega je s svojo smrtjo kot popoln človek ‚dal življenje svoje v odkupnino za mnoge‘. (Matevž 20:28) Adam je z grehom proti Bogu zapravil popolno človeško življenje in vse, kar je bilo s takšnim življenjem povezano. Toda »tako je Bog ljubil svet [človeštvo], da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje«. (Janez 3:16) Res, »plačilo za greh je smrt, a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem«. (Rimljanom 6:23)

Smrt Jezusa Kristusa je tako povezana z dvema največjima izrazoma ljubezni – z veliko ljubeznijo, ki jo je Jehova pokazal do človeštva, da je dal svojega Sina, ter s požrtvovalno ljubeznijo, ki jo je do ljudi pokazal Jezus, da se je bil pripravljen odreči človeškemu življenju. Slovesnost v spomin na Jezusovo smrt ta izraza ljubezni poveličuje. Ker je ta ljubezen izkazana tudi nam, ali ne bi morali biti zanjo hvaležni? Hvaležnost lahko med drugim pokažemo tako, da smo navzoči na obhajanju Gospodove večerje.

Pomen kruha in vina

Jezus je ob vpeljavi Gospodove večerje kot simbola uporabil kruh in kelih rdečega vina. Vzel je kruh, in »zahvalivši se, ga je prelomil in rekel: Vzemite, jejte: to [ta kruh] je [predstavlja, NW] moje telo, ki je za vas«. (1. Korinčanom 11:24) Da bi lahko kruh zaužili vsi, ga je moral prej razlomiti, saj je bil dokaj krhek, narejen iz moke in vode, brez kvasa. V Svetem pismu kvas simbolizira greh. (Matevž 16:11, 12; 1. Korinčanom 5:6, 7) Jezus je bil brezgrešen. Njegovo popolno človeško telo je bilo potemtakem ustrezna odkupna žrtev za človeštvo. (1. Janezov 2:1, 2) Kako primerno je, da je kruh, ki predstavlja Kristusovo brezgrešno fizično telo, nekvašen!

Jezus se je zahvalil tudi za kelih pristnega rdečega vina in dejal: »Ta kelih je nova zaveza [predstavlja novo zavezo, NW] v moji krvi.« (1. Korinčanom 11:25) Rdeče vino v kelihu predstavlja Jezusovo kri. Tako kot je kri žrtvovanih bikov in kozlov leta 1513 pr. n. š. potrdila postavino zavezo med Bogom in izraelskim narodom, tako je s krvjo, ki jo je Jezus prelil ob smrti, stopila v veljavo nova zaveza.

Kdo naj bi zaužil simbola?

Da bi ugotovili, kdo je upravičen zaužiti simbola spominske slovesnosti, moramo razumeti, kaj je nova zaveza in kdo jo sestavlja. V Bibliji piše: »Glej, dnevi pridejo, govori GOSPOD, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo. [. . .] Postavo svojo dam v njih osrčje in v srce jim jo zapišem, in bodem jim Bog in oni mi bodo ljudstvo. [. . .] Odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.« (Jeremija 31:31–34)

Nova zaveza omogoča prav poseben odnos z Bogom Jehovom. Določena skupina posameznikov po tej zavezi postane njegovo ljudstvo, on pa postane njihov Bog. Jehovova postava je zapisana v njih samih, v njihovem srcu, in celo tisti, ki niso obrezani Judje, lahko pridejo v ta novi zavezni odnos z Bogom. (Rimljanom 2:29) Biblijski pisec Lukež je napisal, da ima Bog namen ‚obiskati pogane [narode, NW], da bi izmed njih prejel ljudstvo imenu svojemu‘. (Dejanja 15:14) V Prvem Petrovem listu 2:10 piše, da ‚nekdaj niso bili ljudstvo, sedaj pa so ljudstvo Božje‘. V Svetem pismu se imenujejo ‚Izrael Božji‘ oziroma duhovni Izrael. (Galatom 6:16; 2. Korinčanom 1:21) Nova zaveza je potemtakem zaveza med Bogom Jehovom in duhovnim Izraelom.

Jezus je zadnjo noč, ki jo je preživel s svojimi učenci, z njimi sklenil drugo zavezo. »Z vami sklepam zavezo za kraljestvo,« je rekel, »kakor jo je moj Oče sklenil z menoj.« (Lukež 22:29, NW) To je kraljestvena zaveza. Kraljestvena zaveza se sklene s 144.000 nepopolnimi ljudmi. Po vstajenju v nebeško življenje bodo s Kristusom vladali kot kralji in duhovniki. (Razodetje 5:9, 10; 14:1–4) Tako so ti, ki so v novi zavezi z Bogom Jehovom, prav tako v kraljestveni zavezi z Jezusom Kristusom. So edini, ki imajo pravico vzeti simbola Gospodove večerje.

Kako pa ti, ki so upravičeni vzeti simbola spominske slovesnosti, vedo, da imajo edinstveni odnos z Bogom in da so Kristusovi sodediči? Pavel pojasnjuje: »[Sveti] Duh sam izpričuje z našim duhom [mišljenjem] vred, da smo otroci Božji. Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.« (Rimljanom 8:16, 17)

Bog Kristusove sodediče mazili s svojim svetim duhom oziroma dejavno silo. Tako so maziljeni kristjani prepričani, da so kraljestveni dediči. To v njih vzbudi nebeško upanje. Vse, kar v Bibliji piše o nebeškem življenju, razumejo, kot da je namenjeno njim. Poleg tega so pripravljeni žrtvovati vse, kar je povezano z zemljo in življenjem na njej ter vse medčloveške odnose. Z duhom maziljeni kristjani se sicer zavedajo, da bo življenje na rajski zemlji čudovito, toda to ni njihovo upanje. (Lukež 23:43, NW) Nespremenljivega nebeškega upanja nimajo zaradi napačnih verskih pogledov, temveč zaradi delovanja Božjega duha. Zato lahko simbola spominske slovesnosti z vso pravico vzamejo.

Denimo, da človek ni popolnoma prepričan, ali je res v novi zavezi in kraljestveni zavezi. Kaj, če mu poleg tega Božji duh ne izpričuje povsem, da je Kristusov sodedič? Potem bi bilo narobe, če bi zaužil simbola spominske slovesnosti. Bogu ne bi ugajalo, če bi se človek zavestno predstavljal kot eden teh, ki so poklicani za kralje in duhovnike v nebesih, čeprav v resnici nima tega klica. (Rimljanom 9:16; Razodetje 22:5)

Kako pogosto obhajati to slovesnost?

Ali bi se morali Jezusove smrti spominjati tedensko, morda celo dnevno? Kristus je Gospodovo večerjo vpeljal na dan pashe, istega dne pa so ga tudi po nedolžnem usmrtili. Pasha, ki so jo Izraelci praznovali le enkrat letno, 14. nisana, jih je spominjala na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. (2. Mojzesova 12:6, 14; 3. Mojzesova 23:5) Torej bi se smrti ‚Kristusa, našega pashalnega jagnjeta,‘ morali spominjati le enkrat na leto, in ne tedensko ali dnevno. (1. Korinčanom 5:7, SSP) Kristjani obhajajo Gospodovo večerjo enako, kot je to storil Jezus, ko jo je vpeljal.

Kaj potem pomenijo naslednje Pavlove besede: »Kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.« (1. Korinčanom 11:26) Tukaj je Pavel uporabil besedo, ki pomeni »vsakič, ko« ali »kadar koli«. S tem je torej rekel, da bodo maziljeni kristjani vsakič, ko bodo vzeli simbola, razglašali svojo vero v Jezusovo odkupno žrtev.

Maziljeni kristjani se bodo spominjali smrti Kristusa, »dokler ne pride«. To obhajanje bo trajalo, vse dokler ne bo Jezus prišel, da maziljene sledilce vzame v nebesa, tako da jih med svojim ‚prihodom‘ oziroma navzočnostjo obudi v duhovno življenje. (1. Tesaloničanom 4:14–17) To se sklada z besedami, ki jih je Kristus izrekel enajstim zvestim apostolom: »Ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:3)

Kaj ta slovesnost pomeni vam?

Ali je treba zaužiti simbola spominske slovesnosti, da bi nam koristila Jezusova žrtev in bi prejeli večno življenje na zemlji? Ne. Nikjer v Bibliji ni nakazano, da bodo bogaboječi ljudje, kot so Noe, Abraham, Sara, Izak, Rebeka, Jožef, Mojzes in David, po vstajenju na zemlji sploh kdaj zaužili ta simbola. Toda vsi ti in drugi posamezniki, ki si želijo neskončnega življenja na zemlji, bodo morali verovati v Boga Jehova in Kristusa ter v Jezusovo odkupno žrtev, ki jo je Jehova priskrbel. (Janez 3:36; 14:1) Tudi vi bi morali pokazati takšno vero, da bi dosegli večno življenje. Če boste navzoči na letošnji slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt, se boste tako spomnili te velike žrtve, morala pa bi se vam okrepiti tudi hvaležnost zanjo.

Apostol Janez je poudaril, kako pomembna je Jezusova žrtev, ko je rekel: »To vam pišem, da ne grešite. Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1. Janezov 2:1, 2) Maziljenci lahko rečejo, da je Jezusova žrtev sprava za njihove grehe. Toda ta žrtev pokriva grehe vsega sveta, kar poslušnemu človeštvu omogoča večno življenje!

Ali boste 4. aprila 2004 navzoči na slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt? Po vsem svetu bodo to slovesnost obhajali Jehovove priče v prostorih, kjer imajo shode. Če boste navzoči, vam bo koristil zelo pomemben biblijski govor. Spomnil vas bo na to, koliko sta za nas storila Bog Jehova in Jezus Kristus. Poleg tega vam bo duhovno koristilo druženje s tistimi, ki močno cenijo Boga, Jezusa Kristusa in njegovo odkupno žrtev. Ta dogodek vam bo morda okrepil željo, da bi bili deležni Božje nezaslužene dobrotljivosti in tako prejeli večno življenje. Naj vas pri tem nič ne ovira. Udeležite se te prisrčne slovesnosti, ki je v čast in veselje našemu nebeškemu Očetu, Bogu Jehovu.

[Slika na strani 5]

Jezusova smrt je povezana z dvema največjima izrazoma ljubezni

[Slika na strani 6]

Nekvašen kruh in vino sta ustrezna simbola Jezusovega brezgrešnega telesa in njegove prelite krvi