Zakaj obhajamo Gospodovo večerjo

1., 2. Kaj Jezus stori na večer 14. nisana leta 33 n. št.? (Glej sliko pri naslovu.)

NA Jeruzalem se je spustila noč in polna luna s svojo nežno svetlobo razsvetljuje nebo. Je večer 14. nisana leta 33 n. št. Jezus in apostoli praznujejo pasho, s čimer se spominjajo tega, da so bili Izraelci pred 1500 leti rešeni iz egiptovskega suženjstva. Ko Jezus ostane z enajstimi zvestimi apostoli, vpelje posebno večerjo v spomin na svojo smrt, ki ga bo doletela še pred koncem tega dne.a (Mat. 26:1, 2)

² Jezus izreče blagoslov in apostolom poda nekvašen kruh. Reče jim: »Vzemite, jejte.« Nato vzame kelih vina, se spet zahvali in reče: »Pijte iz njega vsi.« (Mat. 26:26, 27) Jezus jim ne poda nobene hrane več, jim pa ima na ta pomembni večer še veliko povedati.

 3. Katera vprašanja bo obravnaval ta članek?

³ Tako je Jezus vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt, ki se imenuje tudi »Gospodova večerja«. (1. Kor. 11:20) Nekateri se morda glede spominske slovesnosti sprašujejo: Zakaj bi se morali spominjati Jezusove smrti? Kaj pomenita kruh in vino? Kako se lahko pripravimo na spominsko slovesnost? Kdo naj bi zaužil simbola? In kako kristjani pokažemo, da cenimo svoje upanje?

 4. Kaj nam je Jezus omogočil s svojo smrtjo?

⁴ Ker smo potomci Adama, smo podedovali greh in smrt. (Rim. 5:12) Noben nepopoln človek ne more dati Bogu odkupnine za svoje življenje ali za življenje drugih. (Ps. 49:6–9) Edini, ki je lahko plačal sprejemljivo odkupnino, je bil Jezus. To je storil tako, da je daroval svoje popolno telo in prelil svojo kri. Bogu je predložil vrednost odkupnine in nam s tem omogočil, da smo lahko rešeni greha in smrti ter da lahko dobimo v dar večno življenje. (Rim. 6:23; 1. Kor. 15:21, 22)

 5. a) Kako vemo, da imata Bog in Kristus rada ljudi? b) Zakaj bi morali biti prisotni na slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt?

⁵ To, da je Bog priskrbel odkupnino, dokazuje, da ima rad ljudi. (Jan. 3:16) Jezusova žrtev je dokaz, da nas ima tudi Jezus rad. Že v predčloveškem obstoju, ko je bil pri Bogu kot »spreten delavec«, so mu bili pri srcu »človeški sinovi«! (Preg. 8:30, 31) Hvaležnost do Boga in njegovega Sina bi nas morala navesti na to, da bi bili prisotni na slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt, s čimer bi ubogali zapoved: »To delajte meni v spomin.« (1. Kor. 11:23–25)

 6. Kako bi morali gledati na kruh in vino, ki se uporabljata na spominski slovesnosti?

⁶ Ko je Jezus vpeljal spominsko slovesnost, ni kruha čudežno spremenil v svoje fizično telo niti ni vina spremenil v svojo dobesedno kri. Glede kruha je dejal: »To predstavlja moje telo.« Za vino pa je rekel: »To predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge.« (Mar. 14:22–24) Iz teh besed je jasno razvidno, da bi morali na kruh in vino gledati zgolj kot na simbola.

 7. Kaj predstavlja kruh, ki se uporablja na spominski slovesnosti?

⁷ Jezus je na tem zelo pomembnem dogodku leta 33 n. št. uporabil nekvašen kruh, ki je ostal od pashalnega obeda. (2. Mojz. 12:8) V Svetem pismu kvas včasih predstavlja pokvarjenost ali greh. (Mat. 16:6, 11, 12; Luk. 12:1) Torej Jezus ni brez razloga uporabil nekvašen kruh, saj je ustrezno predstavljal njegovo brezgrešno telo. (Heb. 7:26) Zato se na spominski slovesnosti uporablja prav takšen kruh.

 8. Kaj na spominski slovesnosti predstavlja kelih vina?

⁸ Vino, ki ga je Jezus uporabil 14. nisana leta 33 n. št., je predstavljalo njegovo kri, in isto velja tudi za kelih vina na spominski slovesnosti danes. Na Golgoti, kraju zunaj Jeruzalema, je bila njegova kri prelita »v odpuščanje grehov«. (Mat. 26:28; 27:33) Kruh in vino, ki se uporabljata na spominski slovesnosti, simbolizirata Jezusovo dragoceno žrtev, ki jo je žrtvoval v korist poslušnega človeštva. Ker smo za to njegovo ljubeče dejanje zelo hvaležni, je primerno, da se vsak od nas osebno pripravi na vsakoletno obhajanje Gospodove večerje.

 9. a) Zakaj je pomembno, da redno beremo Sveto pismo po razporedu spominskega branja? b) Kaj občutiš, ko razmišljaš o odkupnini?

⁹ Če redno beremo Sveto pismo po razporedu spominskega branja, ki ga najdemo v brošurici Dnevno pregledovanje Svetega pisma, lahko poglobljeno premišljujemo o tem, kaj je Jezus delal malo pred smrtjo. To nam pomaga, da pripravimo svoje srce na obhajanje Gospodove večerje.b »Spominske slovesnosti se veselimo,« je napisala neka sestra. »Iz leta v leto jo bolj cenimo. Spominjam se, da sem [. . .] stala v pogrebnem zavodu in zrla v svojega dragega očka. Takrat sem pričela zares iz srca ceniti odkupnino. [. . .] Seveda sem poznala vse svetopisemske stavke in jih tudi znala pojasniti! Toda šele ko sem začutila kruto resničnost smrti, mi je srce poskočilo od veselja, ko sem pomislila na to, kaj nam bo prinesla ta dragocena odkupnina.« Ko se pripravljamo na spominsko slovesnost, je res dobro, da razmišljamo o tem, kako nas Jezusova žrtev osvobaja okovov greha in smrti.

10. Kako to, da se pripravimo na spominsko slovesnost, lahko vpliva na naše oznanjevanje?

¹⁰ Na spominsko slovesnost se lahko pripravimo tudi tako, da načrtujemo, da bomo v obdobju spominske slovesnosti več časa posvetili oznanjevanju. Morda lahko pomožno pioniramo. Biblijske učence in druge bomo vabili na obhajanje Gospodove večerje. Ob tem bomo občutili veselje, saj bomo z njimi govorili o Bogu, njegovem Sinu in blagoslovih, ki jih Jehova pripravlja za tiste, ki mu ugajajo in ga hvalijo. (Ps. 148:12, 13)

11. Kako so nekateri Korinčani nevredno zaužili simbola na spominski slovesnosti?

¹¹ Ko se boš pripravljal na Gospodovo večerjo, razmisli o besedah, ki jih je apostol Pavel napisal krščanski občini v Korintu. (Beri 1. Korinčanom 11:27–34.) Pavel je opozoril na to, da je vsak, ki zaužije kruh in pije iz keliha nevredno, »kriv, kar zadeva Gospodovo telo in kri«. Zato je prav, da se maziljenec »najprej sam preišče« in šele nato zaužije simbola. V nasprotnem primeru »jé in pije sodbo proti samemu sebi«. Mnogi Korinčani so se neprimerno vedli, zato je Pavel zanje rekel, da so »šibki in bolehni« in da jih precej v duhovnem pogledu »spi smrtni sen«. Verjetno so nekateri pred spominsko slovesnostjo ali med njo toliko jedli in pili, da niso bili ne umsko ne duhovno budni. Ker so zaužili simbola v takšnem neprimernem stanju, so si nakopali Božje neodobravanje.

12. a) S čim je Pavel primerjal spominsko slovesnost in na kaj je opozoril tiste, ki jemljejo simbola? b) Kaj bi moral tisti, ki redno jemlje simbola, storiti, če je resno grešil?

¹² Pavel je spominsko slovesnost primerjal z obrokom, ki ga zaužijemo skupaj z drugimi. Tiste, ki na njej zaužijejo simbola, je takole opozoril: »Ne morete piti Jehovovega keliha in keliha demonov, ne morete imeti deleža pri ‚Jehovovi mizi‘ in pri mizi demonov.« (1. Kor. 10:16–21) Če je tisti, ki na Gospodovi večerji jemlje simbola, resno grešil, bi moral poiskati duhovno pomoč. (Beri Jakob 5:14–16.) Če takšen maziljenec rodi »sadove, ki sodijo h kesanju«, potem s tem, da na spominski slovesnosti vzame simbola, ne zaničuje Jezusove žrtve. (Luk. 3:8)

13. Zakaj je koristno, če molimo glede tega, katero upanje nam je dal Bog?

¹³ Ko se osebno pripravljamo na spominsko slovesnost, nam koristi, če v molitvi premislimo, katero upanje nam je dal Bog. Noben Jehovu posvečen služabnik in zvest sledilec njegovega Sina ne bo želel zaničevati Jezusove žrtve, tako da bi na spominski slovesnosti zaužil simbola, čeprav nima jasnih dokazov, da je maziljen kristjan. Kako pa lahko potem posameznik ve, ali naj zaužije simbola ali ne?

14. Kaj na spominski slovesnosti naredijo maziljenci, zato ker so stranka v novi zavezi?

¹⁴ Tisti, ki upravičeno zaužijejo simbola na spominski slovesnosti, so povsem prepričani, da so stranka v novi zavezi. Jezus je glede vina dejal: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi.« (1. Kor. 11:25) Bog je po preroku Jeremiju napovedal, da bo sklenil novo zavezo, ki bo drugačna od Postavine zaveze, ki jo je sklenil z Izraelci. (Beri Jeremija 31:31–34.) Bog je novo zavezo sklenil z duhovnimi Izraelci. (Gal. 6:15, 16) Ta zaveza je bila potrjena, ko je bila prelita Kristusova kri. (Luk. 22:20) Jezus je posrednik nove zaveze in zvesti maziljenci, ki so del te zaveze, prejmejo dediščino v nebesih. (Heb. 8:6; 9:15)

15. S kom je bila sklenjena zaveza za Kraljestvo in kakšna čast čaka te posameznike, če bodo ostali zvesti?

¹⁵ Kdor na spominski slovesnosti upravičeno zaužije simbola, ve, da je z njim sklenjena tudi zaveza za Kraljestvo. (Beri Luka 12:32.) Ta zaveza je bila sklenjena med Jezusom in njegovimi zvestimi maziljenimi sledilci, ki so bili deležni »njegovega trpljenja«. (Fil. 3:10) Ker so del zaveze za Kraljestvo, bodo s Kristusom večno vladali kot kralji v nebesih. (Raz. 22:5) Ti posamezniki povsem upravičeno zaužijejo simbola na Gospodovi večerji.

16. Na kratko pojasni, kaj pomenijo besede iz Rimljanom 8:15–17.

¹⁶ Samo tisti, za katere duh pričuje, da so Božji otroci, smejo zaužiti simbola na spominski slovesnosti. (Beri Rimljanom 8:15–17.) Bodi pozoren na to, da je Pavel tukaj uporabil aramejsko besedo »aba«, ki pomeni »oče«. To je beseda, ki bi jo otrok uporabil v pogovoru s svojim očetom, saj gre za ljubkovalni izraz, ki je kombinacija besede »ati«, iz katere veje prisrčnost, in besede »oče«, ki odseva spoštovanje. Tisti, ki so »prejeli duha posinovljenja«, so z duhom rojeni Božji otroci. Božji duh pričuje skupaj z njihovim duhom, zato so prepričani, da so Jehovovi maziljeni sinovi. Do tega prepričanja jih torej ni pripeljalo to, da si ne bi več želeli živeti na zemlji. Prepričani so, da bodo sodediči z Jezusom v nebeškem Kraljestvu, če bodo zvesti do smrti. Danes je na zemlji le še preostanek 144.000 Kristusovih sledilcev, ki imajo »maziljenje od Svetega«, od Jehova. (1. Jan. 2:20; Raz. 14:1) Po njegovem duhu kličejo: »Aba, Oče!« Kako zelo so blagoslovljeni, ker imajo takšen odnos z Bogom!

17. Katero upanje imajo maziljenci in kako nanj gledajo?

¹⁷ Če si maziljen kristjan, je nebeško upanje pomembna tema tvojih osebnih molitev. Ko Sveto pismo govori o tem, da so nekateri obljubljeni v zakon nebeškemu ženinu, Jezusu Kristusu, veš, da se to nanaša nate, in se veseliš tega, da boš del Kristusove »neveste«. (2. Kor. 11:2; Jan. 3:27–29; Raz. 21:2, 9–14) Ko bereš svetopisemske vrstice, v katerih Bog izraža svojo ljubezen do svojih duhovnih otrok, si rečeš: »Jaz sem eden od teh.« In ko v Jehovovi Besedi prebereš navodila, namenjena maziljenim sinovom, te sveti duh spodbudi, da jih ubogaš in da si v srcu rečeš: »To se nanaša name.« Božji duh skupaj s tvojim duhom pričuje, da imaš nebeško upanje.

18. Katero upanje imajo »druge ovce« in kako gledaš nanj?

¹⁸ Če pa si del »velike množice« drugih ovc, ti je Bog dal zemeljsko upanje. (Raz. 7:9; Jan. 10:16) Želiš večno živeti v raju in v veselje ti je poglobljeno premišljevati o tem, kar Sveto pismo pravi o življenju na zemlji v prihodnosti. Veseliš se, da boš skupaj z družino in drugimi pravičnimi ljudmi užival v obilju miru. Nestrpno čakaš na čas, ko lakota, revščina, trpljenje, bolezen in smrt ne bodo več pestili človeštva. (Ps. 37:10, 11, 29; 67:6; 72:7, 16; Iza. 33:24) Hrepeniš po tem, da boš prisrčno pozdravil tiste, ki bodo vstali od mrtvih in bodo imeli možnost večno živeti na zemlji. (Jan. 5:28, 29) Jehovu si zelo hvaležen, da te je blagoslovil z zemeljskim upanjem! Čeprav ne jemlješ simbolov, si prisoten na spominski slovesnosti, saj s tem pokažeš, da ceniš odkupno žrtev Jezusa Kristusa.

19., 20. a) Kako se lahko uresniči upanje, ki ti ga je dal Bog? b) Zakaj se boš udeležil Gospodove večerje?

¹⁹ Ne glede na to, ali imaš zemeljsko ali nebeško upanje, se bo to uresničilo le, če veruješ v Boga Jehova, Jezusa Kristusa in odkupnino. Ko boš prisoten na spominski slovesnosti, boš lahko razmišljal o svojem upanju in o tem, kako zelo pomembna je Jezusova smrt. Zato si postavi za cilj, da boš skupaj z milijoni obhajal Gospodovo večerjo, ki bo v petek, 3. aprila 2015, po sončnem zahodu v kraljestvenih dvoranah in na drugih krajih po vsem svetu.

²⁰ Če se boš udeležil spominske slovesnosti, boš morda še bolj cenil Jezusovo odkupno žrtev. Predavanje, ki ga boš pozorno poslušal, te bo morda spodbudilo, da boš želel ljudem v svoji okolici pokazati, da jih imaš rad. To boš storil tako, da se boš z njimi pogovarjal o Jehovovi ljubezni in njegovem veličastnem namenu s človeštvom. (Mat. 22:34–40) Zato vsekakor pridi na Gospodovo večerjo!