‚Presojajmo sami sebe‘ v času spominske svečanosti

»Ko bi sami sebe presojali, bi ne bili sojeni, . . . ne bi bili s svetom vred obsojeni.« (1. KOR. 11:31, 32, EI)

 1. Česa si kristjani prav gotovo ne želijo in zakaj ne?

KRISTJANI si seveda še najmanj želijo, da bi jih Jehova neugodno sodil. Če ne bi ugajali »Sodniku vse zemlje«, bi se lahko zgodilo, da bi bili »s svetom vred obsojeni«, kar pa bi pomenilo, da ne bomo rešeni. To velja, če upamo na življenje z Jezusom v nebesih ali pa na neskončno življenje v zemeljskem raju. (1. Mojz. 18:25; 1. Kor. 11:32)

2., 3. Zaradi česa bi lahko bili neugodno sojeni in kaj je o tem rekel Pavel?

² V 11. poglavju 1. pisma Korinčanom je apostol Pavel govoril o sojenju, ki bi lahko vključevalo tudi nas. Svojo razlago je sicer namenil maziljenim kristjanom, toda njegov nasvet je, še zlasti v tem času, pomemben za vse. Če bomo presojali sami sebe, da bi ugotovili, kaj smo, nam bo to pomagalo pridobiti Božjo naklonjenost in tako ne bomo sojeni. Pavel je takole razpravljal o vsakoletnem slavljenju Gospodove spominske večerje:

³ »Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem tudi vam izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: ‚To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.‘ Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: ‚Ta kelih je nova zaveza, sklenjena z mojo krvjo. Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.‘ Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.« (1. Kor. 11:23–26, EI)a

 4. Kaj se bo zgodilo zvečer 10. aprila 1990?

⁴ Po sončnem zahodu 10. aprila 1990 se bodo Jehovine priče zbrali na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt. Ponavadi se zbere ena skupščina; tako bo dovolj prostora ta tiste, ki še niso Jehovine priče. Kako bo potekal ta sestanek? Na sporedu bo svetopisemsko predavanje. Sledila bo molitev, nato se bo iz roke v roko podajal kruh. Naslednja molitev bo napovedala, da bo iz roke v roko podajan kelih. Da ne bi vse skupaj izgledalo kot formalni obred ali tog postopek, je število kelihov in kruha, pa tudi način podajanja iz roke v roko, prilagojen krajevnim razmeram. Bistveno je, da sta simbola na voljo vsem prisotnim, čeprav ju bo večina podala naprej, ne da bi ju poskusila. Katera simbola se podajata iz roke v roke in kaj pomenita? O čem moramo vnaprej razmisliti, da bi lahko presodili, kaj smo?

»To je moje telo«

5., 6. a) Kaj je Jezus storil s kruhom? b) Kakšen kruh je uporabljal?

⁵ Prebrali smo, kaj je Pavel glede spominske svečanosti »prejel od Gospoda«. Na voljo imamo tudi tri poročila evangelistov; eden med njimi je bil prisoten, ko je Jezus vpeljal to slavje. (1. Kor. 11:23; Mat. 26:26–29; Mar. 14:22–25; Luk. 22:19, 20) Ta poročila nam povedo, da je Jezus najprej vzel kruh in pomolil, nato pa je kruh razlomil in razdelil. Kakšen je bil ta kruh? Kakšen se potem uporablja danes? Kaj pomeni oziroma predstavlja?

⁶ Pred sabo so imeli simbole judovske pashe, med njimi tudi nekvašeni kruh, ki ga je Mojzes imenoval »opresniki, kruh stiske«. (5. Mojz. 16:3; 2. Mojz. 12:8) Ta kruh je bil narejen iz pšenične moke, vendar brez kvasu, soli ali drugih začimb. Ker je bil nekvašen (hebr. macca), je bil ploščat in krhek. Treba ga je bilo razlomiti na koščke, da bi ga lahko pojedli. (Mar. 6:41; 8:6; Ap. d. 27:35)

 7. Iz česa spečejo Jehovine priče kruh za spominsko svečanost?

⁷ Jezus je pri Gospodovi spominski večerji uporabil nekvašeni kruh, zato takega danes uporabljajo tudi Jehovine priče. V ta namen lahko služi navadni judovski maces, če mu niso primešane ali dodane sestavine kot so slad, čebula ali jajca. (Maces, ki vsebuje te dodatke bi težko imenovali »kruh stiske«.) Skupščinski starešine se lahko z nekom dogovorijo, da speče nekaj nekvašenih hlebcev iz testa, ki je narejeno iz pšenične moke in vode. Če nimate pšenične moke, lahko nekvašeni kruh spečete iz ječmenove, riževe, koruzne ali kakšne druge žitne moke. Testo je treba razvaljati na tanko in speči v pekaču, ki smo ga poprej malo naoljili.

 8. Zakaj je nekvašeni kruh primeren simbol in kaj pomeni, če ga nekdo zaužije? (Hebr. 10:6–7; 1. Pet. 4:1)

⁸ Takšen kruh je primeren, saj ne vsebuje kvasu, ki po Bibliji predstavlja sprijenost ali greh. Pavel je glede nemoralnega človeka v skupščini svetoval: ‚Ščepec kvasu pokvari vse testo. Postrgajte stari kvas, da boste brez kvasu. Kristus, naša pasha, je bil žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice.‘ (1. Kor. 5:6–8; primerjaj Mat. 13:33; 16:6, 12.) Nekvašeni kruh ali opresnik je primeren simbol Jezusovega človeškega telesa, saj je Jezus bil »svet, nedolžen, brez madeža, ločen od grešnikov«. (Hebr. 7:26) Jezus je bil prisoten s svojim človeškim telesom, ko je apostolom rekel: »Vzemite [kruh], jejte; to je moje telo.« (Mat. 26:26) Zaužiti kruh pomeni, da človek veruje, da mu bo Jezusova žrtev koristila in jo zato sprejema. To pa še ni vse.

Pomen vina

 9. Kateri drugi simbol bi po Jezusovih besedah še morali uporabiti?

⁹ Jezus je uporabil še en simbol: »In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: ‚Pijte iz njega vsi; kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.‘« (Mat. 26:27, 28) Kaj je bil ta skupni kelih, ki je krožil iz roke v roko in kaj pomeni za nas, ki skušamo presodili, kaj smo?

10. Kako je bilo v judovsko pasho vključeno vino?

¹⁰ Mojzes ni pri vpeljavi pashalnega slavja omenil nobene pijače. Mnogi učenjaki so si edini, da so vino vključili v pasho mnogo pozneje, morda v drugem stoletju pred našim štetjem.b Kakorkoli že, v prvem stoletju je bilo v navadi, da se je pri tem obroku uporabljalo vino in Jezus temu ni oporekal. Sam je uporabil pashalno vino, ko je vpeljal spominsko svečanost.

11. Kakšno vino je primemo za Gospodovo spominsko večerjo?

¹¹ Judovska pasha je potekala precej časa po trgatvi, zato Jezus ni uporabil neprevreti sok, ampak rdeče vino, ki je lahko dobro ponazorilo njegovo kri. (Primerjaj Raz. 14:20.) Kristusovo kri ni bilo potrebno okrepiti, zato je primerno navadno vino in ne vina, okrepljena z brendijem (kot so port, sherry ali muškat) ali z dodanimi začimbami ali zelišči (vermut, Dubonnet ali številni aperitivi). Vendar pa nam ni treba biti v skrbeh glede tega, kako je bilo vino izdelano, ali mu je med vrenjem bil dodan sladkor, da bi se izboljšal okus ali povečal odstotek alkohola ali če je vino bilo žveplano, da se ne bi pokvarilo.c Mnoge skupščine uporabijo ustekleničeno rdeče vino (kot so chianti, burgundec, Beaujolas ali claret) ali pa kar domače rdeče vino. Vino in kruh sta zgolj simbola, zato ju lahko, če nista bila porabljena, kasneje odnesemo domov in ju zaužijemo kot vsako drugo jed ali pijačo.

12. Kakšen poseben pomen je po Jezusovih besedah imelo vino?

¹² Jezus je med pasho govoril o svoji krvi in to nas lahko spomni na jagnjetovo kri v Egiptu. Toda upoštevaj, da je Jezus podal drugačno primerjavo: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.« (Luk. 22:20) Bog je že prej sklenil zavezo s pravim Izraelom, zaznamovana pa je bila s krvjo živalskih žrtev. Med krvjo teh žrtev in Jezusovo krvjo je obstojala podobnost. Obe krvi sta bili uporabljeni pri vpeljavi Božje zaveze z njegovim ljudstvom. (2. Mojz. 24:3–8; Hebr. 9:17–20) Za zakon zaveze je bilo značilno, da je meseni Izrael lahko upal, da bo sestavljal narod kraljev-duhovnikov. (2. Mojz. 19:5, 6) Toda ker se Izraelci pozneje niso držali Jehovine zaveze, je dejal, da bo »staro zavezo« nadomestil z »novo«. (Hebr. 9:1, 15; Jer. 31:31–34) To novo zavezo je predstavljal kelih vina, ki ga je Jezus sedaj dal piti zvestim apostolom.

13., 14. a) Kaj za nekoga pomeni, da je sprejet v novo zavezo? b) Kaj pomeni to, če nekdo zaužije simbole?

¹³ Kristjani, ki so bili sprejeti v to novo zavezo, so oblikovali duhovni narod kraljev-duhovnikov. (Gal. 6:16) Apostol Peter je pisal: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za Božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Pet. 2:9, EI) Jasno je, kakšno rešitev prejmejo – življenje v nebesih kot Jezusovi sovladarji. To je potrjeno v Razodetju 20:6: »Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju, ... postali [bodo] duhovniki Božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.«

¹⁴ Potem ko je Jezus svojim apostolom rekel, naj zaužijejo simbola, kruh in vino, jim je tudi rekel, da bodo ‚jedli in pili pri njegovi mizi v kraljestvu in sedeli na prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov‘. (Luk. 22:28–30) Zaužitje simbolov spominske svečanosti torej pomeni več kot samo to, da nekdo veruje v Jezusovo žrtev. Vsak kristjan mora sprejeti odkupnino in verovati, če želi kjerkoli dobiti večno življenje. (Mat. 20:28; Jan. 6:51) Toda kdor simbole zaužije, pokaže, da spada v novo zavezo, da je izbran, da bo z Jezusom v njegovem kraljestvu.

V času spominske svečanosti se moramo presojati

15. Kako je Jezus naznanil novo upanje za Božje služabnike?

¹⁵ V prejšnjem članku smo pojasnili, da pred Jezusovim časom Božji lojalni služabniki niso upali, da bodo šli v nebesa. Upali so, da bodo večno živeli na zemlji, prvotnem človeškem domovanju. Jezus Kristus je bil prvi, ki je bil obujen kot duh, pa tudi prvi človek, ki je bil vzet v nebesa. (Ef. 1:20–22; 1. Pet. 3:18, 22) Pavel je to takole potrdil: »Mi zaupamo, da z Jezusovo krvjo stopamo v svetišče po novi in živi poti.« (Hebr. 10:19, 20) Kdo bo sledil Jezusu, ki je odprl pot?

16. Kakšna je bodočnost tistih, ki zaužijejo kruh in vino?

¹⁶ Tistega večera, ko je Jezus vpeljal Gospodovo spominsko večerjo, je svojim lojalnim apostolom dejal, da zanje pripravlja prostor v nebesih. (Jan. 14:2, 3) Spomni se tudi, da je Jezus za tiste, ki bodo zaužili kruh in vino dejal, da bodo z njim v kraljestvu in bodo sedeli na prestolih kot sodniki. Ali to velja samo za apostole? Ne, saj je pozneje apostol Janez izvedel, da bodo zmagali tudi drugi kristjani in bodo ‚sedli z Jezusom na njegov prestol‘ ter skupaj sestavljali ‚kraljestvo in duhovnike, ki bodo vladali nad zemljo‘. (Rim. 3:21; 5:10) Janez je prav tako izvedel, da bo skupno 144 000 kristjanov ‚odkupljenih z zemlje‘. (Raz. 14:1–3) Teh je v primerjavi z vsemi, ki so v teku časa častili Boga, res le za »malo čredo«, zato moramo v času spominske svečanosti biti še posebej razsodni. (Luk. 12:32)

17., 18. a) Kakšno navado so privzeli nekateri kristjani v Korintu? b) Zakaj je bilo pretiravanje pri hrani in pitju resna zadeva? (Hebr. 10:28–31)

¹⁷ Pavel je o tem spregovoril v pismu Korinčanom, ko so nekateri apostoli še živeli in ko je Bog pozval kristjane, naj bodo »sveti«. Pavel je dejal, da se je med tistimi, ki so jemali simbole, razvila slaba navada. Nekateri so pred tem obedovali in se preveč najedli ali napili in so tako postali zaspani, otopeli. Kot takšni niso mogli ‚presojati telesa‘, Jezusovega snovnega telesa, ki ga je ponazarjal kruh. Ali je bila zadeva tako resna? Da! Ker so nevredno jedli te simbole, so se ‚pregrešili nad Gospodovim telesom in krvjo‘. Če bi bili umsko in duhovno budni, bi ‚se morali presoditi in ne bi bili sojeni‘. (1. Kor. 1:2; 11:20–22, 27–31)

¹⁸ Kaj so morali ti kristjani presoditi in kako? Predvsem so morali z vsem srcem in umom ceniti to, da so bili poklicani med 144 000, ki bodo nasledili nebeško življenje. Kako so to presodili in ali bi smeli danes mnogi verovati, da pripadajo tej majhni skupini, ki jo je Bog izbiral vse od časa apostolov sem?

19. Kaj se je razkrilo na spominski svečanosti 1989. leta?

¹⁹ Danes je to o sebi presodila res zelo majhna skupina pravih kristjanov. Na Gospodovi spominski večerji se je 1989. leta v skupščinah Jehovinih prič po vsem svetu zbralo 9 479 000 ljudi. Okoli 8700 jih je dalo vedeti, da upajo na ‚rešitev v nebeško kraljestvo‘. (2. Tim. 4:18) Ogromna večina drugih – milijoni drugih lojalnih, blagoslovljenih kristjanov, ki so se sestali – pa je presodila, da lahko upravičeno upajo na večno življenje na zemlji.

20. Kako ti 144 000 vedo, da so poklicani? (1. Jan. 2:27)

²⁰ Bog je ob binkoštih 33. leta našega štetja pričel izbirati 144 000 za nebeško življenje. To upanje je bilo nekaj novega, saj ga kristjani pred Jezusovim časom niso poznali. Kako so potem ti izbranci vedeli oziroma, kako so lahko bili prepričani v to upanje? To so presodili s pomočjo pričevanja Božjega svetega duha. To seveda ne pomeni, da so duha videli (saj ni oseba), ali ga kako drugače miselno zaznali, prav tako pa niso slišali nobenih glasov iz duhovnega področja. Pavel je pojasnil: »Sam duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci [...] Smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.« (Rim. 8:16, 17, EI)

21. a) Kako maziljenci vedo, da imajo nebeško upanje? (1. Kor. 10:15–17) b) Kakšni ljudje so maziljenci in kako skromno potrjujejo svoje upanje?

²¹ To pričevanje ali spoznavanje preusmeri njihovo razmišljanje in upanje. Še vedno so ljudje in uživajo v dobrih stvareh Jehovinega zemeljskega stvarstva, toda glavna smer in skrb njihovega življenja je v tem, da bi bili Kristusovi sodediči. Do tega upanja jih niso pripeljala čustva. To so normalni ljudje, znani po uravnovešenih glediščih in obnašanju. Toda posvetil jih je Božji duh, zato so prepričani v to, da so povabljeni in jih ne mučijo dvomi. Zavedajo se, da bodo rešeni v nebesa, če bodo ostali zvesti. (2. Tes. 2:13; 2. Tim. 2:10–12) Zavedajo se, kaj zanje pomeni Jezusova žrtev in presodili so, da so duhovno maziljeni kristjani, zato skromno vzamejo simbole spominske svečanosti.

22. Kako bo presodila večina prisotnih na Gospodovi večerji?

²² Večina tistih, ki se bodo poslušno zbrali 10. aprila, nimajo tega upanja, saj jih Bog ni mazilil z duhom in poklical v nebeško življenje. Ugotovili smo, da je Bog pričel izbirati posameznike za 144 000 že v času apostolov. Toda ob zaključevanju tega izbiranja je za pričakovati, da bodo ostali, ki bodo prihajali častit Boga, upali enako kot Mojzes, David, Janez Krstnik in drugi verniki, ki so umrli, preden je Jezus odprl pot v nebesa. Zato milijoni lojalnih in gorečih kristjanov ne jemljejo simbolov spominske svečanosti. Ti kristjani so s tem, ko so sprejeli svoje veljavno upanje, presodili, kaj so pred Bogom. Jezusovo telo in kri jim koristita tako, da so jim odpuščeni grehi in bodo večno živeli na zemlji. (1. Pet. 1:19; 2:24; Raz. 7:9,15)

23. Zakaj bo spominska slovesnost povezana z veseljem? (Primerjaj 2. Let. 30:21.)

²³ Zato se veselimo osrečujoče slovesnosti, ki bo potekala 10. aprila. To bo čas presojanja, pa tudi radosti. Veselila se bo majhna skupina z nebeškim upanjem, katere člani bodo upravičeno in poslušno zaužili kruh in vino. (Raz. 19:7) Veselili pa se bodo milijoni srečnih kristjanov, ki bodo ta večer prisotni kot opazovalci in učenci in ki upajo, da se bodo na zemlji večno spominjali te pomembne slovesnosti. (Jan. 3:29)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril

◻ Zakaj se pri spominski svečanosti iz roke v roko podaja nekvašeni kruh in kaj ponazarja?

◻ Zakaj se med Gospodovo večerjo iz roke v roko podaja kelih in kaj ponazarja?

◻ Zakaj je pri spominski svečanosti potrebna razsodnost?

◻ Zakaj željno pričakuješ bližnjo spominsko svečanost?