Hvalimo Jehova kot občina

»Tvoje ime bom oznanil svojim bratom. Sredi občine te bom hvalil.« (HEBREJCEM 2:12)

1., 2. Zakaj občina na ljudi tako dobro vpliva in kaj je njena glavna vloga?

LJUDJE lahko v družinskem okolju že od nekdaj zadovoljujejo željo po tovarištvu in varnosti. Toda Biblija govori o še enem okolju, v katerem danes nešteto ljudi po vsem svetu najde izredno tovarištvo in varnost. To je krščanska občina. Najsi izhajate iz tesno povezane družine, v kateri se člani med seboj podpirajo, ali pa ne, ste lahko in bi tudi morali biti hvaležni za to, kar vam Bog daje po občini. Če se že družite z občino Jehovovih prič, najbrž na lastni koži občutite prisrčno tovarištvo, ki vlada v njej, hkrati pa imate tudi občutek varnosti.

² Občina pa ni zgolj skupina ljudi, ki se med seboj družijo. Ni združenje oziroma društvo, v katerem bi se zbirali ljudje s podobno preteklostjo ali ljudje, ki jih zanima določen šport oziroma konjiček. Občina obstaja predvsem zato, da hvali Boga Jehova. S tem namenom so se Božji služabniki zbirali že od nekdaj, kar potrjuje tudi knjiga Psalmov. V Psalmu 35:18 beremo: »Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.« Podobno nas Psalm 107:31, 32 spodbuja: »Slavé naj GOSPODA za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških; in naj ga poveličujejo v zboru ljudstva!«

 3. Katero vlogo občine je osvetlil Pavel?

³ Krščanski apostol Pavel je opozoril še na eno pomembno vlogo občine, ko je omenil ‚Božjo hišo, ki je občina živega Boga, steber in opora resnice‘. (1. Timoteju 3:15) O kateri občini je Pavel tu govoril? Kako vse Biblija uporablja izraz »občina«? Kako naj bi ta vplivala na naše življenje in pričakovanja? Da bi to ugotovili, najprej raziščimo, v katerih pomenih se pojavlja izraz »občina« v Božji Besedi.

 4. Na kaj se hebrejska beseda, ki je velikokrat prevedena z »občina«, najpogosteje nanaša v Hebrejskih spisih?

⁴ Hebrejska beseda, ki je pogosto prevedena z »občina«, izhaja iz besede, ki pomeni »sklicati« oziroma »zbrati«. (5. Mojzesova 4:10; 9:10) V Psalmih se ta beseda denimo nanaša na hudobne ljudi, uporabljena pa je tudi v zvezi z angeli v nebesih. (Psalm 26:5; 89:5–7) Vendar se v Hebrejskih spisih najpogosteje nanaša na Izraelce. Bog je nakazal, da bo iz Jakoba nastalo »občestvo ljudstev«, in to se je zgodilo. (1. Mojzesova 28:3; 35:11; 48:4, vse SSP) Izraelci so bili poklicani oziroma izbrani za ‚GOSPODOV zbor‘ oziroma ‚Božji zbor‘. (4. Mojzesova 20:4; Nehemija 13:1; Jozue 8:35; 1. Samuelova 17:47; Miha 2:5)

 5. Katero grško besedo običajno prevajamo z »občina« in kaj lahko ta beseda označuje?

⁵ Grška ustreznica besedi »občina« je ekklesía. Sestavljena je iz dveh grških besed, ki pomenita »ven« in »klicati«. Z njo se lahko poimenuje skupina ljudi, ki se je zbrala iz neverskih razlogov, kot je bil denimo »zbor« v Efezu, ki se je na pobudo Demetrija vzdignil, da bi ukrepal proti Pavlu. (Apostolska dela 19:32, 39, 41) Toda v Bibliji običajno označuje krščansko občino. V nekaterih prevodih je ta beseda prevedena s »cerkev«, toda po slovarju The Imperial Bible-Dictionary »v Novi zavezi nikoli ne pomeni dobesedne zgradbe, v kateri bi se kristjani zbirali k javnemu čaščenju«. Vendar je zanimivo, da ima beseda »občina« v Krščanskih grških spisih vsaj štiri pomene.

Maziljena Božja občina

 6. Kaj sta v občini delala David in Jezus?

⁶ Apostol Pavel je Davidove besede iz Psalma 22:22 povezal z Jezusom, ko je napisal: »‚Tvoje ime bom oznanil svojim bratom. Sredi občine te bom hvalil s pesmijo.‘ Zato je moral [Jezus] v vseh pogledih postati kakor njegovi ‚bratje‘, da bi lahko postal usmiljen in zvest veliki duhovnik v Božji službi.« (Hebrejcem 2:12, 17) David je hvalil Boga sredi občine oziroma zbora staroveškega Izraela. (Psalm 40:9) Toda kaj je imel Pavel v mislih, ko je rekel, da je Jezus hvalil Boga »sredi občine«? Katere občine?

 7. Kateri je glavni pomen besede »občina« v Krščanskih grških spisih?

⁷ To, kar piše v Pismu Hebrejcem 2:12, 17, je zelo pomembno. Izvemo namreč, da je bil Kristus v širšem smislu član občine, v kateri je svojim bratom oznanjal Božje ime. Kdo so bili ti bratje? To so bili posamezniki, ki so sestavljali del ‚Abrahamovega semena‘, z duhom maziljeni Kristusovi bratje, »sodeležniki nebeškega klica«. (Hebrejcem 2:16–3:1; Matej 25:40) Torej beseda »občina« v Krščanskih grških spisih predvsem označuje celotno skupino z duhom maziljenih Kristusovih sledilcev. Teh 144.000 maziljencev sestavlja ‚občino prvorojencev, ki so vpisani v nebesih‘. (Hebrejcem 12:23)

 8. Kako je Jezus nakazal, da bo nastala krščanska občina?

⁸ Jezus je nakazal, da bo ta krščanska »občina« morala šele nastati. Približno leto dni pred svojo smrtjo je enemu od svojih apostolov rekel: »Ti si Peter, in na tej skali bom sezidal svojo občino, in hadova vrata je ne bodo premagala.« (Matej 16:18) Oba, Peter in Pavel, sta pravilno razumela, da je bila ta napovedana skala sam Jezus. Peter je pisal, da so tisti, ki so bili kot ‚živi kamni‘ vzidani v duhovno hišo na skali, Kristusu, »ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike« Tistega, ki jih je poklical. (1. Petrovo 2:4–9; Psalm 118:22; Izaija 8:14; 1. Korinčanom 10:1–4)

 9. Kdaj je pričela nastajati Božja občina?

⁹ Kdaj je to »ljudstvo za posebno last« postalo krščanska občina? To se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. št., ko je Bog na učence, zbrane v Jeruzalemu, izlil svetega duha. Pozneje istega dne je Peter imel prepričljiv govor pred skupino Judov in judovskih spreobrnjencev. Mnoge je to, kar so slišali o Jezusovi smrti, ganilo do srca, zato so se pokesali in se dali krstiti. Iz te zgodovinske pripovedi izvemo, da je to storilo tri tisoč ljudi, ki so takoj zatem postali del nove, naraščajoče Božje občine. (Apostolska dela 2:1–4, 14, 37–47) Občina je rasla, ker je vse več Judov in spreobrnjencev priznavalo, da meseni Izrael ni več Božja občina. Prava Božja občina so postali maziljeni kristjani, ki so sestavljali duhovni, ‚Božji Izrael‘. (Galačanom 6:16; Apostolska dela 20:28)

10. V kakšnem odnosu je Jezus z Božjo občino?

¹⁰ V Bibliji je pogosto nakazana jasna razlika med Jezusom in maziljenci. To se denimo vidi iz besedne zveze ‚Kristus in občina‘. Tej občini z duhom maziljenih kristjanov je Jezus Glava. Pavel je napisal, da je Bog Jezusa »naredil za glavo nad vsem v občini, ki je njegovo telo«. (Efežanom 1:22, 23; 5:23, 32; Kološanom 1:18, 24) Maziljenih članov občine je danes na zemlji le še za majhen preostanek. Vendar smo lahko prepričani, da jih njihov poglavar, Jezus Kristus, ljubi. To, kaj čuti do njih, je opisano v Pismu Efežanom 5:25: »Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo.« Jezus jih ljubi, ker so povsem zaposleni s tem, da Bogu dajejo »daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime,« prav kakor je to delal sam, ko je bil na zemlji. (Hebrejcem 13:15)

Drugi pomeni besede »občina«

11. Kaj v Krščanskih grških spisih lahko še pomeni beseda »občina«?

¹¹ Včasih pa se beseda »občina« v Bibliji ne nanaša na celotno skupino 144.000 maziljencev, ki sestavljajo ‚Božjo občino‘, temveč ima ožji pomen. Pavel je denimo neki skupini kristjanov pisal: »Ne postanite vzrok za spotiko niti Judom niti Grkom niti Božji občini.« (1. Korinčanom 10:32) Če bi potemtakem kristjan v staroveškem Korintu ravnal napačno, bi lahko nekaterim postal vzrok za spotiko. Toda ali bi s svojim ravnanjem lahko spotaknil vse Grke, Jude ali maziljene kristjane od njegovih dni pa do danes? Nikakor. Zato je videti, da se zveza ‚Božja občina‘ v tem stavku nanaša na kristjane, ki živijo v določenem času. Kadar torej rečemo, da Bog vodi, podpira ali blagoslavlja občino, imamo v mislih vse kristjane v določenem času, ne glede na to, kje živijo. Podobno lahko govorimo tudi o tem, da v današnji Božji občini vladata veselje in mir, pri čemer mislimo na celotno krščansko bratovščino.

12. Kateri je v Bibliji tretji pomen besede »občina«?

¹² Kot tretje se v Bibliji izraz »občina« nanaša na vse kristjane na nekem zemljepisnem področju. Tako beremo: »Za občino po vsej Judeji, Galileji in Samariji [je] nastopilo obdobje miru.« (Apostolska dela 9:31) Na tem sorazmerno velikem področju je bilo več skupin kristjanov, vseeno pa so bile vse te skupine, tako na Judovem kot tudi v Galileji in Samariji, imenovane ‚občina‘. Glede na to, koliko ljudi se je krstilo ob binkoštih leta 33 n. št. in kmalu potem, je kaj malo verjetno, da bi se na področju Jeruzalema redno zbirala ena sama skupina. (Apostolska dela 2:41, 46, 47; 4:4; 6:1, 7) Herod Agripa I. je na Judovem vladal do svoje smrti leta 44 n. št., iz Prvega pisma Tesaloničanom 2:14 pa je razvidno, da je bilo najkasneje do leta 50 n. št. tam že več občin. Ko je torej Herod glede na biblijsko pripoved »začel zatirati nekatere iz občine«, verjetno ni preganjal le ene same skupine kristjanov v Jeruzalemu. (Apostolska dela 12:1)

13. Kateri je v Bibliji četrti in splošno razširjen pomen besede »občina«?

¹³ Beseda »občina« pa ima še četrti pomen, ki je še bolj ozek, vendar obenem splošno razširjen. Nanaša se na kristjane, ki sestavljajo eno samo krajevno občino in se lahko zbirajo v zasebnem domu. Pavel je omenil ‚občine v Galatiji‘. V tej veliki rimski provinci je bilo več takšnih občin. Pavel je namreč v zvezi z Galatijo dvakrat uporabil množinsko obliko besede »občina«, saj so bile na tem področju občine v Antiohiji, Derbi, Listri in Ikoniju. V občinah v teh krajih so bili postavljeni usposobljeni starešine oziroma nadzorniki. (1. Korinčanom 16:1; Galačanom 1:2; Apostolska dela 14:19–23) V Svetem pismu so vse te skupine kristjanov imenovane »Božje občine«. (1. Korinčanom 11:16; 2. Tesaloničanom 1:4)

14. Kaj lahko sklenemo iz tega, kako je uporabljena beseda »občina« v nekaterih biblijskih stavkih?

¹⁴ Nekatere skupine kristjanov so bile majhne, zato so se lahko zbirale v zasebnih domovih. Vendar so bile tudi nekatere takšne skupine imenovane »občina«. V Bibliji so denimo omenjene občine, ki so se zbirale v domu Akvila in Priske, Nimfe ter Filemona. (Rimljanom 16:3–5; Kološanom 4:15; Filemonu 2) To je lahko spodbudno za tiste današnje občine, ki so dokaj majhne in se morda redno zbirajo v zasebnih domovih. V prvem stoletju je Jehova takšne majhne občine priznaval in očitno je, da jih tudi danes. Po svojem duhu jih vodi in podpira.

Občine hvalijo Jehova

15. Kako se je v nekaterih zgodnjih občinah kazalo delovanje svetega duha?

¹⁵ Kakor smo omenili, je Jezus izpolnil besede iz Psalma 22:22 tako, da je hvalil Boga sredi občine. (Hebrejcem 2:12) Njegovi zvesti sledilci naj bi ga posnemali. Ko so bili pravi kristjani v prvem stoletju maziljeni s svetim duhom in so tako postali Božji sinovi ter s tem tudi Kristusovi bratje, je na nekatere med njimi Božji duh še dodatno in drugače deloval. Prejeli so čudežne darove duha. Tako so denimo v svojem govorjenju odsevali posebno modrost oziroma znanje, imeli so zmožnost ozdravljati ali prerokovati oziroma celo govoriti v jezikih, ki jih sicer niso znali. (1. Korinčanom 12:4–11)

16. Čemu so bili med drugim namenjeni čudežni darovi duha?

¹⁶ Pavel je glede govorjenja v drugem jeziku rekel: »Hvalo bom pel z darom duha, hkrati pa bom pel hvalo tudi s svojim umom.« (1. Korinčanom 14:15) Zavedal se je, da je zelo pomembno, da ga drugi razumejo in se tako lahko kaj naučijo. Pavel si je zastavil za cilj, da bo v občini hvalil Jehova. Tiste, ki so prav tako imeli darove duha, je spodbujal, naj si ‚prizadevajo v njih rasti, da bodo prispevali k okrepitvi občine‘, s čimer je meril na krajevno občino, kjer so uporabljali svoj dar. (1. Korinčanom 14:4, 5, 12, 23) Očitno je, da se je Pavel za občine zanimal, saj je vedel, da vsaka od njih kristjanom omogoča, da lahko hvalijo Boga.

17. O čem smo lahko prepričani glede današnjih krajevnih občin?

¹⁷ Jehova tudi danes uporablja in podpira svojo občino. Blagoslavlja celotno skupino maziljenih kristjanov, ki je danes še na zemlji. To se lahko vidi iz obilice duhovne hrane, ki jo uživa Božje ljudstvo. (Luka 12:42) Prav tako blagoslavlja svetovno bratovščino kot celoto. Blagoslavlja pa tudi krajevne občine, v katerih s svojim ravnanjem in komentarji, s katerimi drugim krepimo vero, hvalimo našega Stvarnika. Tam se izobražujemo in šolamo, da lahko hvalimo Boga tudi ob drugih priložnostih, ko nismo skupaj s svojo občino.

18., 19. Kaj želijo delati vdani kristjani v vsaki občini?

¹⁸ Spomnimo se, da je apostol Pavel občino v Filipih v Makedoniji spodbujal: »Molim, da bi [. . .] po Jezusu Kristusu obilno rojevali pravičen sad v slavo in hvalo Bogu.« To je pomenilo, da bi o svoji veri v Jezusa in o svojem čudovitem upanju morali govoriti tudi drugim ljudem, ki niso bili del krščanske občine. (Filipljanom 1:9–11; 3:8–11) Sokristjanom je zato prigovarjal: »Po Jezusu vedno prinašajmo Bogu daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime.« (Hebrejcem 13:15)

¹⁹ Ali vas veseli, da lahko hvalite Boga »sredi občine«, kakor je to delal Jezus, in da ga lahko s svojimi ustnicami hvalite pred tistimi, ki ga še ne poznajo in ga še ne hvalijo? (Hebrejcem 2:12; Rimljanom 15:9–11) Odgovor na to vprašanje je lahko odvisen tudi od tega, kako gledate na vlogo, ki jo ima v Božjem namenu občina, ki ji pripadate. V naslednjem članku bomo pretehtali, kako Jehova vašo občino vodi in uporablja ter kako naj bi ta vplivala na vaše življenje.

Ali se spomnite?

• Kako je nastala ‚Božja občina‘, ki jo sestavljajo maziljeni kristjani?

• V katerih treh pomenih je v Bibliji še rabljen izraz »občina«?

• Kaj so v občini z veseljem delali David, Jezus in kristjani v prvem stoletju in kako naj bi to vplivalo na nas?

[Slika na strani 21]

Katero občino je ustanovil Jezus?

[Slika na strani 23]

Krajevne skupine kristjanov so se shajale kot »Božje občine«

[Slika na strani 24]

Kakor kristjani v Beninu lahko hvalimo Jehova v zboru