To je dan rešitve!

»Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja [glejte, zdaj je dan rešitve, SSP].« (2. KORINČANOM 6:⁠2)

 1. Kaj je treba, da bi bili pred Bogom in Kristusom v priznanem položaju?

JEHOVA je določil dan sodbe nad človeštvom. (Dejanja 17:31) Da pa bi bil to za nas dan rešitve, moramo biti pred Jehovom in njegovim postavljenim Sodnikom, Jezusom Kristusom, v priznanem položaju. (Janez 5:22) To bomo dosegli, če se bomo vedli skladno z Božjo Besedo in imeli vero, ki nas bo priganjala, da bomo drugim pomagali postati Jezusovi pravi učenci.

 2. Zakaj je človeštvo Bogu odtujeno?

² Človeštvo je zaradi podedovanega greha Bogu odtujeno. (Rimljanom 5:12; Efežanom 4:17, 18) Zato se lahko tisti, ki jim oznanjujemo, rešijo le, če se prej spravijo z njim. Apostol Pavel je to jasno povedal v svojem pismu korintskim kristjanom. Preiščimo Drugi list Korinčanom 5:⁠10–6:10 in poglejmo, kaj je Pavel povedal glede sodbe, sprave z Bogom in rešitve.

»Prepričujemo ljudi«

 3. Kako je Pavel ,prepričeval ljudi‘ in zakaj bi to morali delati tudi mi danes?

³ Pavel je sodbo povezal z oznanjevanjem, ko je napisal: »Vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsak po tem, kar je storil v telesu, bodisi dobro ali hudo. Vedoč torej za strah Gospodov, prepričujemo ljudi.« (2. Korinčanom 5:10, 11) Apostol je ,prepričeval ljudi‘ z oznanjevanjem dobre novice. Kaj pa mi? Ker živimo tik pred koncem te hudobne stvarnosti, bi se morali kar najbolj potruditi in prepričevati druge, naj naredijo korake, ki so potrebni, da bi bili deležni Jezusove milostne sodbe in priznanja Vira rešitve, Boga Jehova.

4., 5. a) Zakaj se ne bi smeli hvaliti z dosežki v Jehovovi službi? b) V kakšnem smislu se je Pavel hvalil »za Boga«?

⁴ Če Bog blagoslavlja našo službo, se s tem ne bi smeli hvaliti. Nekateri Korinčani so bili zelo ponosni nase oziroma na druge, s čimer so v občini povzročali razdore. (1. Korinčanom 1:10–13; 3:3, 4) Pavel je imel v mislih te razmere, ko je pisal: »Ne priporočamo vam zopet sami sebe, temuč vam dajemo priložnost, hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kateri se z zunanjim hvalijo in ne s tem, kar je v srcu. Kajti ako smo predaleč stopili, se je zgodilo za Boga; ako smo zmerni, smo za vas.« (2. Korinčanom 5:12, 13) Ošabnežev ni zanimala enotnost občine in duhovna blaginja. Hoteli so se hvaliti z zunanjim videzom, namesto da bi sovernikom pomagali razviti dobro srce pred Bogom. Zato je Pavel občino pokaral in kasneje dejal: »Kdor se pa hvali, v Gospodu [Jehovu, NW] naj se hvali.« (2. Korinčanom 10:⁠17)

⁵ Toda ali se ni tudi sam Pavel hvalil? Nekateri mislijo tako zaradi tega, kar je govoril o svojem apostolstvu. Vendar se je moral hvaliti »za Boga«. S svojimi apostolskimi dosežki se je hvalil zato, da Korinčani ne bi zapustili Jehova. To je storil zato, da bi jih pripeljal nazaj k Bogu, saj so jih lažni apostoli vodili v napačno smer. (2. Korinčanom 11:16–21; 12:11, 12, 19–21; 13:10) Vendar pa Pavel ni skušal kar naprej impresionirati drugih s svojimi dosežki. (Pregovori 21:⁠4)

Ali vas Kristusova ljubezen priganja?

 6. Kako bi morala Kristusova ljubezen vplivati na nas?

⁶ Pavel je kot pravi apostol učil druge o Jezusovi odkupni žrtvi. Ta je močno vplivala na njegovo življenje, saj je napisal: »Zakaj ljubezen Kristusova priganja nas, ki smo tako sodili: če je eden umrl za vse, so umrli vsi; in za vse je umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl in je bil obujen.« (2. Korinčanom 5:14, 15) Kakšno ljubezen je Jezus dokazal s tem, ko je dal svoje življenje za nas! Zagotovo bi to morala biti v našem življenju gonilna sila. Naša hvaležnost Jezusu za to, da je umrl za nas, bi nas morala vzgibavati, da bi goreče oznanjevali dobro novico o rešitvi, ki jo je Jehova priskrbel po svojem ljubljenem Sinu. (Janez 3:16; primerjaj Psalm 96:2, Ekumenska izdaja.) Ali vas »ljubezen Kristusova« priganja k temu, da goreče sodelujete pri oznanjevanju o Kraljestvu in pridobivanju učencev? (Matevž 28:19, 20)

 7. Kaj pomeni ,ne poznati nikogar po mesu‘?

⁷ S tem ko maziljenci s svojim življenjem dokazujejo, da cenijo to, kar je Kristus storil zanje, ,ne živijo več zase, ampak za njega‘. »Zatorej,« je rekel Pavel, »mi od sedaj nikogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj ga več ne poznamo.« (2. Korinčanom 5:16) Kristjani ne smejo gledati na ljudi meseno in morda imeti Jude raje od Nejudov oziroma bogate raje od revežev. Maziljenci ,ne poznajo nikogar po mesu‘, saj je zanje pomemben duhovni odnos s soverniki. Ljudje, ki so »poznali po mesu Kristusa«, niso bili samo tisti, ki so videli Jezusa, ko je bil ta še na zemlji. Četudi so nekateri, ki so upali na Mesija, nekoč gledali na Kristusa zgolj kot na mesenega človeka, naj tega ne bi delali več. On je namreč dal svoje telo v odkupnino in bil obujen kot duh, ki daje življenje. Drugi, ki bodo obujeni v nebeško življenje, bodo zapustili svoje zemeljsko telo, ne da bi Jezusa Kristusa enkrat samkrat videli v mesu. (1. Korinčanom 15:45, 50; 2. Korinčanom 5:1–5)

 8. Kako so posamezniki prišli ,v edinost s Kristusom‘?

⁸ Pavel potem glede maziljencev še doda: »Če je kdo v Kristusu [v edinosti s Kristusom, NW], je novo stvarjenje; staro je prešlo, glej, postalo je novo vse.« (2. Korinčanom 5:17) Biti »v edinosti s Kristusom« pomeni biti eno z njim. (Janez 17:21) Posameznik je postal eno s Kristusom, ko ga je Jehova pritegnil k njegovemu Sinu in ga rodil s svetim duhom. Kot z duhom rojen Božji sin je postal »novo stvarjenje«, ki se mu je obetalo, da bo s Kristusom v nebeškem Kraljestvu. (Janez 3:3–8; 6:44; Galatom 4:6, 7) Takšnim maziljenim kristjanom so zaupane velike službene prednosti.

»Spravite se z Bogom«

 9. Kaj je storil Bog, da bi se bilo mogoče z njim spraviti?

⁹ Kako naklonjen je Jehova temu ,novemu stvarjenju‘! Pavel pravi: »Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave.« (2. Korinčanom 5:18, 19, SSP) Človeštvo je Bogu odtujeno že, odkar je Adam grešil. Toda Jehova je ljubeče prevzel pobudo in odprl pot sprave po Jezusovi žrtvi. (Rimljanom 5:6–12)

10. Komu je Jehova zaupal službo sprave in kako jo ti izpolnjujejo?

¹⁰ Jehova je službo sprave zaupal maziljencem, zato je Pavel lahko rekel: »Mi smo torej veleposlaniki, Kristusovi namestniki, kakor da bi Bog prosil po nas. Kot Kristusovi namestniki prosimo: ,Spravite se z Bogom.‘ « (2. Korinčanom 5:20, NW) Nekdaj so veleposlanike pošiljali predvsem v času sovražnosti, da bi videli, ali se je vojni mogoče kako ogniti. (Lukež 14:31, 32, NW) Ker je grešno človeštvo Bogu odtujeno, je Bog poslal svoje maziljene veleposlanike, da bi ljudi seznanili z njegovimi pogoji za spravo. Ti maziljenci kot Kristusovi namestniki prosijo: »Spravite se z Bogom.« Pravzaprav ljudi milostljivo rotijo, naj si prizadevajo doseči mir z Bogom in sprejmejo rešitev, ki jo Bog omogoča po Kristusu.

11. Kdo je po veri v odkupnino nazadnje deležen pravičnega položaja pred Bogom?

¹¹ Vsi ljudje, ki verujejo v odkupnino, se lahko spravijo z Bogom. (Janez 3:36) Pavel pravi: »Tega [Jezusa], ki ni poznal greha, je [Jehova] storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.« (2. Korinčanom 5:21) Popolni človek Jezus je bil daritev za greh za vse Adamove potomce, ki so tako rešeni prirojene grešnosti. Ti postanejo po Jezusu »pravičnost Božja«. Pravičnosti oziroma pravičnega položaja pred Bogom je najprej deležnih 144.000 Kristusovih sodedičev. Med Jezusovo tisočletno vladavino pa bodo pravičnega položaja kot popolni ljudje deležni še zemeljski otroci Večnega očeta, Jezusa Kristusa. On jih bo privedel do pravičnega položaja v popolnosti, da bi se lahko izkazali zveste Bogu in prejeli dar, večno življenje. (Izaija 9:6, NW; Razodetje 14:1; 20:4–6, 11–15)

,Jako prijeten čas‘

12. Katero pomembno službo opravljajo Jehovovi veleposlaniki in poslanci?

¹² Da bi se rešili, moramo ravnati skladno s Pavlovimi besedami: »Kakor sodelavci Božji vas tudi opominjamo, da bi ne bili zaman prejeli milosti Božje [nezaslužene dobrotljivosti, NW] — govori namreč: ,Ob času prijetnem sem te uslišal in v dan zveličanja [rešitve, SSP] sem ti pomogel‘. Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja [glejte, zdaj je dan rešitve, SSP].« (2. Korinčanom 6:1, 2) Jehovovi maziljeni veleposlaniki in njihovi poslanci, ,druge ovce‘, ne prejemajo zaman nezaslužene dobrotljivosti svojega nebeškega Očeta. (Janez 10:16) S svojim značajnim vedenjem in gorečo službo v tem ,prijetnem času‘ se trudijo doseči Božjo naklonjenost in obveščajo človeštvo, da je to »dan rešitve«.

13. Kaj je bistvo Izaija 49:8 in kako se je ta stavek spolnil prvič?

¹³ Pavel citira stavek iz Izaija 49:8, ki se glasi takole: »Tako pravi GOSPOD: Ob času milosti sem te uslišal in v dan zveličanja [rešitve, SSP] sem ti pomagal; in stražil te bom in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da v posest razdeliš opustošene dediščine.« Ta prerokba se je prvič spolnila, ko je bil Izrael rešen iz babilonskega ujetništva in se je kasneje vrnil v opustošeno domovino. (Izaija 49:3, 9)

14. Kako se je Izaija 49:8 spolnil na Jezusu?

¹⁴ V nadaljnji spolnitvi Izaijeve prerokbe pa je Jehova dal svojega ,hlapca‘, Jezusa, za ,luč poganskim narodom, da bo zveličanje [Božje] prav do konca zemlje‘. (Izaija 49:6, 8; primerjaj Izaija 42:1–4, 6, 7; Matevž 12:18–21.) ,Čas milosti‘ oziroma ,prijeten čas‘ se očitno nanaša na Jezusa, ko je bil na zemlji. Molil je in Bog ga je »uslišal«. Izkazalo se je, da je bil to »dan rešitve« za Jezusa, ker je ohranil popolno značajnost in tako »postal vsem, ki so mu poslušni, počelo večnega odrešenja« (SSP). (Hebrejcem 5:7, 9; Janez 12:27, 28)

15. Od kdaj so si duhovni Izraelci prizadevali dokazati, da so vredni Božje nezaslužene dobrotljivosti, in s kakšnim ciljem?

¹⁵ Pavel je stavek iz Izaija 49:8 naobrnil na maziljene kristjane. Rotil jih je, naj ,Božje milosti [nezaslužene dobrotljivosti, NW] ne prejmejo zaman‘, s tem da ne bi iskali Božje naklonjenosti med njegovim ,prijetnim časom‘ in ,dnevom rešitve‘. Pavel dodaja: »Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja [glejte, zdaj je dan rešitve, SSP].« (2. Korinčanom 6:2) Duhovni Izraelci so si vse od binkošti leta 33 n. š. prizadevali dokazati, da so vredni Božje nezaslužene dobrotljivosti, tako da bi ,prijeten čas‘ zanje postal »dan rešitve«.

,Priporočati se kot Božje služabnike‘

16. V kakšnih nevarnih okoliščinah se je Pavel priporočal kot Božji služabnik?

¹⁶ Nekateri pripadniki korintske občine se niso izkazali za vredne Božje nezaslužene dobrotljivosti. Pavlu so namreč hoteli z obrekovanjem spodbiti avtoriteto, ki jo je imel kot apostol, čeprav je pazil, da ,ni dajal nobene priložnosti za pohujšanje‘. Nedvomno se je priporočal kot Božji služabnik »v veliki stanovitnosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, pod udarci, v ječah, pri uporih, v naporih, v bedenjih, v postih«. (2. Korinčanom 6:3–5, SSP) Kasneje je razglabljal, da če so njegovi nasprotniki služabniki, potem je on »še bolj«, saj je bil večkrat v zaporu, nevarnosti, pomanjkanju in so ga večkrat pretepli. (2. Korinčanom 11:23–27)

17. a) S katerimi lastnostmi se lahko priporočamo kot Božji služabniki? b) Kaj je ,orožje pravičnosti‘?

¹⁷ Kakor Pavel in njegovi tovariši se lahko tudi mi priporočamo kot Božji služabniki. Kako pa? »S čistostjo« oziroma neomadeževanostjo ter z ravnanjem, ki je v skladu s točnim biblijskim spoznanjem. Priporočamo se lahko »s potrpežljivostjo«, namreč tako, da potrpežljivo prenašamo krivice ali izzivanje, ter »z dobroto«, ko pomagamo drugim. Kot Božji služabniki se lahko priporočamo tudi tako, da sprejemamo vodstvo Božjega duha, kažemo ,iskreno ljubezen‘, govorimo resnico in se zanašamo na Boga, da nam bo dal moč za oznanjevanje. Zanimivo je, da je Pavel svoj položaj služabnika dokazoval tudi »z orožjem pravičnosti v desnici in levici«. Nekoč so vojaki med bojem z desnico vihteli meč, v levici pa so držali ščit. Ko se je Pavel duhovno bojeval zoper lažne učitelje, ni uporabljal orožja grešnega mesa – neodkritost, zvijačnost, prevaro. (2. Korinčanom 6:6, 7, SSP; 11:12–14; Pregovori 3:32) Za širjenje pravega čaščenja je uporabljal pravično ,orožje‘ oziroma sredstva. Tako bi morali delati tudi mi.

18. Kako se bomo vedli, če smo Božji služabniki?

¹⁸ Če smo Božji služabniki, se bomo vedli tako, kakor so se Pavel in njegovi sodelavci. Ravnali bomo kakor kristjani, pa naj nas spoštujejo ali ne. Negativna poročila o nas ne bodo zaustavila oznanjevanja, kadar pa bodo o nas poročali pozitivno, ne bomo postali ošabni. Govorili bomo resnico in morda dobili priznanje za pobožna dela. Kadar bomo zaradi sovražnikovega napada v smrtni nevarnosti, bomo zaupali v Jehova. Pa tudi discipliniranje bomo hvaležno sprejeli. (2. Korinčanom 6:8, 9)

19. Kako je mogoče ,mnoge obogatiti‘ duhovno?

¹⁹ Pavel je o sebi in tovariših na koncu razpravljanja o službi sprave rekel: »Kakor žalosteči se, a vedno se veselimo, kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar ne imajoči, pa imamo vse.« (2. Korinčanom 6:10) Čeprav so se lahko ti služabniki upravičeno žalostili nad svojim trpljenjem, so bili znotraj radostni. Gmotno so bili revni, a so ,mnoge bogatili‘ duhovno. V resnici so ,imeli vse‘, saj so bili zaradi svoje vere duhovno bogati; obetali so si celo, da bodo postali Božji nebeški sinovi. Hkrati pa so imeli kot krščanski služabniki bogato in srečno življenje. (Dejanja 20:35) Tudi mi »mnoge bogatimo« tako, da sodelujemo v službi sprave prav zdaj, v tem dnevu rešitve!

Zaupajte v Jehovovo rešitev

20. a) Kaj si je Pavel iskreno želel in zakaj časa ni bilo na pretek? b) Kaj zaznamuje dan rešitve, v katerem sedaj živimo?

²⁰ Ko je Pavel okoli leta 55 n. š. napisal svoje drugo pismo Korinčanom, je takratni judovski stvarnosti ostalo le še kakih 15 let. Apostol si je iskreno želel, da bi se Judje in Nejudje po Kristusu spravili z Bogom. To je bil dan rešitve in časa ni bilo na pretek. Podobno tudi mi že vse od leta 1914 živimo v zadnjih dneh te stvarnosti. Oznanjevanje o Kraljestvu, ki se sedaj opravlja po vsem svetu, zaznamuje to obdobje kot dan rešitve.

21. a) Kateri stavek je bil izbran kot letni stavek za leto 1999? b) Kaj bi morali delati v tem dnevu rešitve?

²¹ Ljudje vseh narodnosti morajo slišati, da je Bog po Jezusu Kristusu omogočil rešitev. Zdaj ni čas za odlašanje. Pavel je napisal: »Glejte, zdaj je dan rešitve!« Te besede iz Drugega lista Korinčanom 6:2, SSP, bodo letni stavek Jehovovih prič za leto 1999. Kako ustrezno, saj pričakujemo nekaj veliko hujšega, kakor pa je bilo uničenje Jeruzalema in njegovega templja! Tik pred nami je namreč konec celotne današnje stvarnosti in to se tiče prav vsakogar na zemlji. Ukrepati je treba sedaj, ne jutri. Če verjamemo, da je rešitev Jehovova, če Jehova ljubimo in če cenimo večno življenje, ne bomo zgrešili namena Božje nezaslužene dobrotljivosti. Z iskreno željo, da bi častili Jehova, bomo z besedami in dejanji dokazali, da mislimo resno, ko vzklikamo: »Glejte, zdaj je dan rešitve!«

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj je sprava z Bogom tako življenjsko pomembna?

◻ Kdo so veleposlaniki in poslanci, ki sodelujejo v službi sprave?

◻ Kako se lahko priporočamo kot Božji služabniki?

◻ Kaj letni stavek Jehovovih prič za leto 1999 pomeni vam?

[Slike na strani 17]

Ali kakor Pavel tudi vi goreče oznanjujete in pomagate drugim, da bi se spravili z Bogom?

Združene države

Francija

Slonokoščena obala

[Slika na strani 18]

Ali ste v tem dnevu rešitve med množicami, ki se spravljajo z Bogom Jehovom?