Krščanska nevtralnost v zadnjih dneh
»Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (JANEZ 17:16)
1., 2. Kaj je Jezus povedal glede tega, v kakšnem odnosu bodo njegovi sledilci s svetom, in katera vprašanja se ob tem pojavijo?
JEZUS je v zadnjem večeru svojega popolnega človeškega življenja na zemlji izrekel pred učenci dolgo molitev. V njej je omenil nekaj, kar je značilno za življenje vseh pravih kristjanov. Ko je govoril o svojih sledilcih, je dejal: »Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Janez 17:14–16)
2 Jezus je dvakrat dejal, da njegovi sledilci ne bodo del sveta. Poleg tega naj bi zaradi takšne ločenosti prišlo do napetosti – svet jih bo sovražil. Vendar kristjanom to ne sme vzeti poguma. Jehova bo pazil nanje. (Pregovori 18:10; Matevž 24:9, 13) Glede na Jezusove besede se morda sprašujemo: ‚Zakaj pravi kristjani niso del sveta? Kaj pomeni, da niso od sveta? Kako kristjani gledajo na svet, če jih ta sovraži? In še posebej, kako gledajo na svetno oblast?‘ Svetopisemski odgovori na ta vprašanja so pomembni, saj se tičejo vseh nas.
»Izviramo od Boga«
3. a) V čem smo ločeni od sveta? b) Kakšen dokaz imamo, da je ves svet »v oblasti hudobnega«?
3 Eden od razlogov, zakaj nismo del sveta, je naš tesni odnos z Jehovom. Apostol Janez je zapisal: »Vemo, da smo iz [izviramo od, NW] Boga, in ves svet leži v Hudobnem [v oblasti hudobnega, NW].« (1. Janezov 5:19) Ni dvoma, da Janezove besede glede sveta držijo. Vojne, kriminal, krutost, zatiranje, nepoštenost in nemorala, ki se danes tako bohotijo, so dokaz Satanovega vpliva, ne Božjega. (Janez 12:31; 2. Korinčanom 4:4; Efežanom 6:12) Ko kdo postane Jehovova priča, ne počenja oziroma ne odobrava takšnih slabih dejanj in zato ni del sveta. (Rimljanom 12:2; 13:12–14; 1. Korinčanom 6:9–11; 1. Janezov 3:10–12)
4. Kako pokažemo, da pripadamo Jehovu?
4 Janez je dejal, da kristjani, v nasprotju s svetom, ‚izvirajo od Boga‘. Vsi, ki se posvetijo Jehovu, pripadajo njemu. Apostol Pavel je dejal: »Če živimo, živimo Gospodu, in če mrjemo, mrjemo Gospodu; če torej živimo, če mrjemo, smo Gospodovi.« (Rimljanom 14:8; Psalm 116:15, SSP) Ker pripadamo Jehovu, smo vdani samo njemu. (2. Mojzesova 20:4–6) Zato pravi kristjan svojega življenja ne bo posvetil svetnemu cilju. Državne simbole spoštuje, jih pa ne časti, niti z dejanji niti v srcu. Prav tako ne časti športnih zvezd ali drugih sodobnih malikov. Seveda spoštuje pravico drugih, da počnejo, kar želijo, sam pa časti samo Stvarnika. (Matevž 4:10; Razodetje 19:10) Tudi to ga ločuje od sveta.
»Moje kraljestvo ni od tega sveta«
5., 6. Kako nas to, da smo pokorni Božjemu kraljestvu, ločuje od sveta?
5 Kristjani so sledilci Kristusa Jezusa in podložniki Božjega kraljestva in tudi to jih ločuje od sveta. Jezus je na zaslišanju pred Poncijem Pilatom dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« (Janez 18:36) Kraljestvo je sredstvo, po katerem bo Jehovovo ime posvečeno, njegova suverenost opravičena in se bo Božja volja godila na zemlji, kakor se v nebesih. (Matevž 6:9, 10) Jezus je ves čas svoje strežbe oznanjal dobro novico o Kraljestvu in povedal, da jo bodo njegovi sledilci oznanjali prav do konca te stvarnosti. (Matevž 4:23; 24:14) Leta 1914 so se izpolnile preroške besede iz Razodetja 11:15: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke.« Zelo kmalu bo to nebeško kraljestvo edina vlada nad človeštvom. (Daniel 2:44) Ob določenem času bodo celo svetni vladarji prisiljeni priznati njegovo oblast. (Psalm 2:6–12)
6 Pravi kristjani se z vsem tem v mislih pokoravajo Božjemu kraljestvu in upoštevajo Jezusov nasvet, da ‚iščejo najprej kraljestva Božjega in [N]jegove pravičnosti‘. (Matevž 6:33) Zaradi tega niso nelojalni do države, v kateri živijo, so pa duhovno ločeni od sveta. Za današnje kristjane je, podobno kot v prvem stoletju, najpomembnejše to, ‚da pričajo o Božjem kraljestvu‘. (Dejanja 28:23) Nobena človeška vlada nima pravice ovirati dela, ki ga je zapovedal Bog.
7. Zakaj so pravi kristjani nevtralni in kako to kažejo?
7 Jehovove priče v skladu s tem, da pripadajo Jehovu in so Jezusovi sledilci ter podložniki Božjega kraljestva, ostajajo nevtralni v državljanskih in mednarodnih sporih 20. in 21. stoletja. Nobene strani ne podpirajo, proti nikomur ne primejo za orožje in se ne zavzemajo za nobeno svetno zadevo. Kljub navidez nepremagljivemu nasprotovanju kažejo izredno vero in se pri tem ravnajo po načelih, ki so jih leta 1934 izrazili nemškim nacističnim voditeljem: »Politične zadeve nas ne zanimajo, povsem pa smo predani Božjemu kraljestvu pod njegovim kraljem, Kristusom. Nikomur ne bomo škodili ali storili kaj žalega. Veselilo bi nas živeti v miru in delati dobro, če bi le lahko, vsem ljudem.«
Kristusovi veleposlaniki in poslanci
8., 9. Kako so Jehovove priče danes veleposlaniki in poslanci ter kako to vpliva na njihov odnos z narodi?
8 Pavel je sebe in druge maziljene kristjane opisal kot ‚veleposlanike, Kristusove namestnike, kakor da bi Bog prosil po njih‘. (2. Korinčanom 5:20; Efežanom 6:20; oboje NW) Od leta 1914 lahko za z duhom maziljene kristjane upravičeno rečemo, da so veleposlaniki Božjega kraljestva. Oni so tudi »sinovi« tega Kraljestva. (Matevž 13:38; Filipljanom 3:20; Razodetje 5:9, 10) Potem pa je Jehova pričel iz narodov zbirati ‚veliko množico‘ »drugih ovac«, kristjane z zemeljskim upanjem, da bi podprli maziljene sinove pri njihovem veleposlaniškem delu. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Te ‚druge ovce‘ lahko označimo za »poslance« Božjega kraljestva.
9 Veleposlanik se s svojim osebjem ne vmešava v zadeve države, v kateri službuje. Podobno ostajajo kristjani nevtralni v političnih zadevah narodov tega sveta. Ne opredeljujejo se proti oziroma za nobeno narodno, rasno, družbeno ali ekonomsko skupino. (Dejanja 10:34, 35) Nasprotno, ‚vsem delajo dobro‘. (Galatom 6:10) Zaradi nevtralnega stališča Jehovovih prič nima nihče opravičila, da bi zavrnil njihovo sporočilo, trdeč, da podpirajo nasprotno stran v kakem rasnem, narodnem ali plemenskem sporu.
Prepoznavni po ljubezni
10. Kako pomembna je za kristjana ljubezen?
10 Poleg tega, kar smo že omenili, so kristjani v svetnih zadevah nevtralni tudi zaradi svojega odnosa do drugih kristjanov. Jezus je svojim sledilcem dejal: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Bratoljubje je pomemben vidik krščanskega življenja. (1. Janezov 3:14) Kristjanov odnos s sokristjani je, podobno kot njegov odnos z Jehovom in Jezusom, zelo tesen. Svoje ljubezni ne omejuje na brate in sestre v krajevni občini. Izkazuje jo ‚svoji bratovščini, razkropljeni po svetu‘. (1. Petrov 5:9)
11. Kako na vedenje Jehovovih prič vpliva ljubezen, ki jo imajo drug do drugega?
11 Jehovove priče danes izkazujejo bratoljubje tako, da izpolnjujejo besede iz Izaijeve knjige 2:4: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« Prave kristjane poučuje Jehova, zato so v miru z njim ter drug z drugim. (Izaija 54:13) Ker ljubijo Boga in svoje brate, si ne morejo niti zamisliti, da bi šli z orožjem zoper sokristjane, ali kogar koli, v drugi državi. Njihov mir in enotnost imata pomembno vlogo v njihovem čaščenju. Sta dokaz, da imajo zares Božji duh. (Psalm 133:1; Miha 2:12; Matevž 22:37–39; Kološanom 3:14) ‚Iščejo miru in si zanj prizadevajo.‘ Vedo, da so »Gospodove oči [. . .] uprte v pravične«. (Psalm 34:15, 16, Jože Krašovec [v AC 34:14, 15])
Kako kristjani gledajo na svet
12. Kakšno stališče, ki ga ima Jehova do ljudi v svetu, posnemajo Jehovove priče in kako?
12 Jehova je že izrekel sovražno sodbo zoper ta svet, ni pa še sodil vsem posameznikom v njem. To bo storil po Jezusu ob času, ki ga je sam določil. (Psalm 67:3, 4; Matevž 25:31–46; 2. Petrov 3:10) Medtem pa izkazuje človeštvu veliko ljubezen. Dal je celo svojega edinorojenega Sina, tako da lahko vsakdo dobi večno življenje. (Janez 3:16) Kristjani posnemamo Božjo ljubezen tako, da govorimo drugim o Božji pripravi za rešitev, četudi ti pogosto zavračajo naš trud.
13. Kako naj gledamo na svetne vladarje?
13 Kako naj bi gledali na svetne vladarje? Pavel je odgovoril na to vprašanje, ko je zapisal: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim; ni je namreč oblasti razen od Boga, in oblasti, katere so, so [na svoje relativne položaje, NW] postavljene od Boga.« (Rimljanom 13:1, 2) Ljudje zasedajo »relativne« položaje oblasti (višje ali nižje glede na drugega, vendar vedno podrejene Jehovu), ker jim Vsemogočni to dovoljuje. Kristjan se podreja svetni oblasti, ker je to eden izmed vidikov njegove poslušnosti Jehovu. Kaj pa, če pride do nesoglasja med Božjimi zahtevami in zahtevami človeških vlad?
Božji zakon in cesarjev zakon
14., 15. a) Kako se je Daniel lahko ognil sporu pri vprašanju pokornosti? b) Kakšno stališče so zavzeli trije Hebrejci, ko se pri vprašanju pokornosti ni dalo ogniti sporu?
14 Daniel in njegovi trije tovariši so dali dober zgled v tem, kako uravnovesiti pokornost človeški vladi s pokornostjo Božji oblasti. Ti štirje mladi Hebrejci so v Babilonu, kamor so jih pregnali, ubogali državne zakone in kmalu so bili izbrani za posebno šolanje. Ko je Daniel uvidel, da bi šolanje verjetno prišlo v navzkriž z Jehovovo postavo, se je o zadevi pogovoril z odgovornim dvorjanom. Iz spoštovanja do vesti štirih Hebrejcev so poskrbeli za posebno pripravo. (Daniel 1:8–17) Jehovove priče upoštevajo Danielov zgled, ko uradnikom taktno razložijo svoje stališče in se tako ognejo nepotrebnim problemom.
15 Ob neki drugi priložnosti pa se sporu pri vprašanju pokornosti ni dalo ogniti. Babilonski kralj je v ravnini Dura postavil velik kip in ukazal višjim uradnikom, tudi upravnikom pokrajin, naj se zberejo na slovesno posvetitev. Danielovi trije tovariši so bili takrat že postavljeni za upravnike v babilonskih pokrajinah. Ukaz je torej veljal tudi zanje. V določenem trenutku so se vsi zbrani na slovesnosti morali pokloniti pred podobo. Hebrejci pa so vedeli, da bi bilo to zoper Božjo postavo. (5. Mojzesova 5:8–10) Zato so, medtem ko so se vsi drugi priklonili, oni še naprej stali. Ker niso ubogali kraljevega ukaza, so tvegali strašno smrt. Rešeni so bili le po čudežu. Toda raje so tvegali smrt, kot da bi bili neposlušni Jehovu. (Daniel 2:49–3:29)
16., 17. Kako so apostoli odgovorili, ko so jim ukazali, naj nehajo oznanjevati, in zakaj?
16 V prvem stoletju so apostole Jezusa Kristusa poklicali pred judovske voditelje v Jeruzalem in jim ukazali, naj nehajo oznanjevati v Jezusovem imenu. Kako so se apostoli na to odzvali? Jezus jim je naročil, naj pridobivajo učence iz vseh narodov, tudi iz Judeje. Rekel jim je tudi, naj mu bodo priče v Jeruzalemu ter po vsem svetu. (Matevž 28:19, 20; Dejanja 1:8) Apostoli so vedeli, da sta Jezusovi zapovedi odraz Božje volje. (Janez 5:30; 8:28) Zato so odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 4:19, 20; 5:29)
17 Apostoli niso bili uporniški. (Pregovori 24:21) Vendar ko so jim človeški voditelji prepovedali izpolnjevati Božjo voljo, so lahko samo odvrnili: ‚Poslušati moramo Boga, ne človeka.‘ Jezus je dejal, da moramo ‚dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega‘. (Marko 12:17) Če kršimo Božji zakon, ker nam je tako naročil človek, dajemo njemu to, kar pripada Bogu. Toda mi dajemo cesarju vse, kar smo mu dolžni, suvereno oblast pa priznavamo Jehovu. On je Vesoljni suveren, Stvarnik, edini Vir oblasti. (Razodetje 4:11)
Ostali bomo neomajni
18., 19. Kakšno zgledno stališče je zavzelo mnogo naših bratov in kako jih lahko pri tem posnemamo?
18 Danes večina svetnih vlad spoštuje nevtralno stališče Jehovovih prič in za to smo hvaležni. Toda v nekaterih državah se Priče spoprijemajo s hudim nasprotovanjem. Nekateri naši bratje in sestre so se v 20. stoletju močno borili in njihov boj se nadaljuje še danes – v duhovnem smislu bijejo »dobri boj vere«. (1. Timoteju 6:12)
19 Kako lahko ostanemo neomajni kakor oni? Kot prvo se spomnimo, da je nasprotovanje treba pričakovati. Ne bi smeli biti zbegani ali celo presenečeni, če bi nas to doletelo. Pavel je svaril Timoteja: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« (2. Timoteju 3:12; 1. Petrov 4:12) Le kako je mogoče, da nas v svetu, v katerem gospoduje Satanov vpliv, ne bi doletelo nasprotovanje? (Razodetje 12:17) Vse dokler bomo zvesti, se bo vedno našel kdo, ki se ‚bo čudil in nas obrekoval‘. (1. Petrov 4:4)
20. Katerih krepilnih resnic ne smemo pozabiti?
20 Kot drugo smo prepričani, da nas bodo Jehova in njegovi angeli podprli. V davnini je Elija dejal, da ‚jih je več z nami nego z njimi‘. (2. kraljev 6:16; Psalm 34:7) Morda ima Jehova dober razlog, da dopušča nasprotnikom, da še nekaj časa pritiskajo. Kljub temu pa nam bo vedno dajal potrebne moči, da zdržimo. (Izaija 41:9, 10) Nekatere kristjane so ubili, vendar nam to ne jemlje poguma. Jezus je rekel: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel.« (Matevž 10:16–23, 28) V tej stvarnosti smo le ‚začasni prebivalci‘. Zdajšnji čas rabimo za to, da se ‚poprimemo resničnega življenja‘, večnega življenja v Božjem novem svetu. (1. Petrov 2:11, NW; 1. Timoteju 6:19) Vse dokler ostajamo zvesti Bogu, nam noben človek ne more vzeti te nagrade.
21. Kaj naj imamo vedno v mislih?
21 Zato imejmo vedno v mislih dragoceni odnos, ki ga imamo z Bogom Jehovom. Vedno bodimo hvaležni za blagoslove, ki jih prejemamo kot Kristusovi sledilci in podložniki Kraljestva. Iz vsega srca ljubimo svoje brate in sestre in se vedno veselimo ljubezni, ki nam jo izkazujejo. Predvsem pa, upoštevajmo psalmistove besede: »Upaj v GOSPODA, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v GOSPODA.« (Psalm 27:14, SSP; Izaija 54:17) Potem bomo, kakor nešteto kristjanov pred nami, ostali neomajni z gotovim upanjem – kot zvesti nevtralni kristjani, ki niso del tega sveta.
Ali lahko pojasnite?
• Kako smo zaradi odnosa z Jehovom ločeni od tega sveta?
• Kako ostajamo kot podložniki Božjega kraljestva nevtralni v tem svetu?
• Kako smo zaradi ljubezni do naših bratov nevtralni, ločeni od sveta?
[Slika na strani 15]
Kako naša pokornost Božjemu kraljestvu vpliva na naš odnos do sveta?
[Slika na strani 16]
Hutuj in Tutsi veselo delata skupaj
[Slika na strani 17]
Židovski in arabski krščanski bratje
[Slika na strani 17]
Kristjani iz Srbije, Bosne in Hrvaške se veselijo medsebojnega druženja
[Slika na strani 18]
Kaj je prav storiti, ko nam vladarji ukažejo, naj prekršimo Božji zakon?