MARSIKATERA stvar v življenju – trpljenje, razočaranje, osamljenost – nas lahko užalosti in celo spravi v obup. V takšnih trenutkih se morda sprašujete »Kam se lahko obrnem po pomoč?«. Besede apostola Pavla v 2. Korinčanom 1:3, 4 usmerjajo k neusahljivemu viru tolažbe – k Bogu Jehovu.

V tretji vrstici je za Boga rečeno, da je »Oče najgloblje usmiljenosti«. Kaj to pomeni? Grška beseda, ki je prevedena z »najgloblja usmiljenost«, lahko posreduje misel o sočutju, ki ga kdo čuti ob trpljenju drugih.a V nekem biblijskem priročniku piše, da bi ta izraz lahko prevedli s »čuti sočutje« ali »mu je zelo mar«. Boga njegova »najgloblja usmiljenost« spodbuja k ukrepanju. Mar ni res, da nas poznavanje tega vidika Božje osebnosti zbliža z njim?

Pavel za Jehova pravi tudi, da je »Bog vse tolažbe«. Tukaj Pavel uporabi besedo, za katero je rečeno, da vsebuje »misel o tolaženju nekoga, ki doživlja stisko ali je žalosten, in misel o pomoči oziroma spodbujanju«. V The Interpreter’s Bible je pojasnjeno: »Trpečega potolažimo takrat, ko mu vlijemo pogum, da prenaša svojo bolečino.«

Morda se sprašujete »Kako nas Bog tolaži in opogumlja, da prenašamo bolečino, ki jo doživljamo?«. To počne v glavnem po svoji Besedi, Bibliji, in po molitvi, svojem darilu nam. Pavel pove, da nam je Bog ljubeče dal svojo Besedo, da bi »po tolažbi iz Pisem imeli upanje«. Poleg tega nas lahko ob iskreni molitvi prevzame »Božji mir, ki presega vsako misel«. (Rimljanom 15:4; Filipljanom 4:7)