Mladi vprašujejo:

Kako naj se spoprimem z invalidnostjo

»ŠE LAHKO hodi,« pripoveduje mama deklice, ki ji bomo rekli Maggie, »vendar pa ima težave s koordinacijo gibov, pa tudi nejasno govori.« Maggie ima multipli sklerozo in je ena izmed milijonov mladih po svetu, ki trpe zaradi telesne prizadetosti.

Morda si tudi ti eden izmed njih. Vseeno ali je okvara prirojena ali posledica bolezni oziroma nesreče,a nikar ne misli, da zato ne moreš biti srečen. Biti moraš potrpežljiv in pozitiven, pa se boš lahko uspešno spopadel s svojimi težavami.

Ne varaj samega sebe

Po naravi smo takšni, da se ne želimo sprijazniti z neugodno stvarnostjo, temveč se slepimo z mislijo, da bo okvara kar izginila. Apostol Pavel je očitno bolehal za neko vrsto očesne bolezni. (Primerjaj Galatom 6:11.) O svojem prvem obisku kristjanov v Galaciji je Pavel zapisal: »Veste pa, da sem vam prvikrat v telesni slabosti evangelij oznanjeval in da me pri vaši skušnjavi zaradi mojega telesa niste zaničevali, ne zavrgli, marveč me sprejeli kakor božjega poslanca, kakor Kristusa Jezusa.« (Galatom 4:13, 14, EI–75) Nekateri učenjaki mislijo, da je Pavlu iz bolnih oči mezel gnoj oziroma da je bolezen kakor koli drugače prizadela njegov videz. Ne preseneča torej, da je Pavel »trikrat prosil Gospoda«, da bi ozdravel. Toda ni ozdravel (2. Korinčanom 12:​8, 9). Kljub tej hibi je bil zelo uspešen misijonar, učenjak in pisatelj.

Tudi ti se boš morda moral sprijazniti s tem, da boš ostal invalid. V knjigi Living With the Disabled (Živeti z invalidnostjo), je avtorica Jen Coombsova zapisala: »Da bi se bolnik sprijaznil s prizadetostjo oziroma invalidnostjo, mora najprej to priznati. Vedeti mora, da ga bo invalidnost omejevala in mu povzročala težave, da pa zato kot človek ni nič manj vreden.« Če ni upanja na izboljšanje, z zanikanjem stanja ne boš odpravil, ampak bo stiska samo še večja; zvračal boš krivdo nase, duševno boš trpel in nezadovoljen boš. Nasprotno pa je ,pri skromnih modrost‘, pravi Biblija v Knjigi Pregovorov 11:​2, skromen človek namreč pozna in prizna svoje omejitve. To ne pomeni, da postaneš puščavnik in mračnež, ki je zadovoljen z življenjem brez radosti. Boljše bo, da skromno, vendar pošteno priznaš svoje stanje in si postaviš uresničljive cilje.

Vedeti, za kaj gre

Prav tako moraš biti seznanjen o naravi svoje invalidnosti. »Razumni dela vse premišljeno,« piše v Pregovorih 13:16. (Primerjaj Pregovori 10:14.) Verjetno bo treba prebrati kakšno zdravstveno literaturo ali o tem povprašati svojega zdravnika oziroma strokovnjaka, ki te zdravi. Če si boš glede invalidnosti na jasnem, si je ne boš napačno predstavljal in vedel boš, kakšne možnosti imaš.

Dobro je tudi, da si v koraku z novostmi v zdravstvu, ki bi ti koristile. Tako na primer umetne okončine (proteze) izdelujejo iz nove, lažje snovi, zato so bolj udobne in gibljive. Revija Time poroča o pravi poplavi koristnih pomagal za invalide. Mogoče se dobijo tudi v vašem mestu in morda vaš družinski proračun dovoljuje nakup.

Dokaj koristna so tudi klasična pomagala, kot so slušni aparati, palice, bergle in oporniki. Nekateri mladi bi bili pred drugimi v zadregi, počutili bi se nelagodno, če bi uporabljali takšna pomagala. Kralj Salomon je modro sklepal: »Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč.« (Propovednik 10:10) Podobno se lahko utrudiš — ali pa se odrekaš prijetnim aktivnostim — ker se nisi prav naučil ,rokovati‘ s pomagali. Zakaj bi si zaradi ponosa življenje še bolj otežil? Salomon je takole sklenil: »Modrost je koristna, da dosežeš uspeh.«

Da, vsekakor ti bo koristilo, če se boš naučil, kako si pomagati pri hoji, izboljšati vid ali sluh. Seveda bo potrebno precej vaje in potrpežljivosti, da boš znal rabiti bergle, proteze ali slušni aparat. Ta pomagala te morda ne bodo polepšala, vendar misli na to, kako koristna so in kakšne možnosti ti prinašajo! Invalidno afriško dekle Jay je živelo odmaknjeno, v svojih 18 letih je bila samo enkrat v življenju zunaj domačega dvorišča. Ko je začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, je začela obiskovati krščanske shode. »Hodila« je tako, da se je z rokami oprla ob tla, potem pa za seboj potegnila trup. Pot je bila dolga nekaj ulic. Ko so za Jayino težko stanje slišale Priče v Evropi, so ji poslale trikolesni invalidski voziček. Jay je z rokama poganjala in usmerjala sprednje kolo, ki je bilo spojeno z zadnjima z verigo, kakršno vidimo pri kolesih. Očarljiv prizor? Komajda. Toda s takšnim, na prvi pogled nerodnim vozilom, je lahko hodila na shode in sodelovala pri oznanjevanju od vrat do vrat.

Prisili se!

Paziti pa moraš, da ne razmišljaš o negativnostih. Modri kralj Salomon je rekel: »Kdor pazi na veter, ne bo sejal, in kdor gleda na oblake, ne bo žel.« (Propovednik 11:⁠4) Ali boš dovolil, da te strah in negotovost odvrneta od stvari, ki bi jih rad počel in jih tudi moraš? Spomni se Mojzesa. Ko ga je Bog izbral, da reši Izraelce iz suženjstva v Egiptu, se je skušal izgovoriti, češ, da ima govorno napako. »Ker sem okornega jezika,« je dejal Mojzes, verjetno je hotel povedati, da ne govori dovolj razločno (2. Mojzesova 6:12). Mojzes se je podcenjeval. Sčasoma je postal vešč govornik in to je dokazal, ko je govoril celotnemu izraelskemu narodu (5. Mojzesova 1:⁠1).

Tudi ti se ne podcenjuj. Spodbujaj se! Becky je na primer težje govorila, ker se je pri petih letih poškodovala v nesreči. Toda starši niso dovolili, da bi ostalo tako. Nasprotno, vpisali so jo v Teokratično šolo oznanjevanja v kraljestveni dvorani Jehovovih prič. Pri sedmih letih, je imela pred občino kratek govor. Becky se spominja: »Ti govori so mi pomagali. Spodbudili so me k temu, da sem se še bolj potrudila v izgovorjavi.« Becky je bila tudi dovolj pogumna, da je sodelovala v oznanjevanju po hišah. »Včasih sem si mislila, da ljudje sovražijo moje govorjenje; skrbelo me je, kaj mislijo. Nato pa sem si rekla: ,To delam za Jehova‘ in ga prosila, naj mi pomaga.« Danes je Becky polnočasna oznanjevalka.

Craig, ki je sedaj že odrasel, trpi zaradi možganske paralize. Tudi on ni dovolil, da zaradi invalidnosti ne bi bil koristen član krščanske občine. Povedal je: »Zanesel sem se na Jehova in naklonil mi je mnogo svojih blagoslovov. Tako sem lahko petkrat bil pomožni pionir. Imam biblijske govore v Teokratični šoli oznanjevanja in skrbim za občinske račune.«

Je tudi »čas smejanja«. Z malo vaje boš morda celo lahko sodeloval pri kakšni zabavni dejavnosti, kakor drugi mladi. (Propovednik 3:⁠4) Becky priznava: »Ne morem si privoščiti športa, na primer odbojke, ker imam upočasnjene reflekse. Toda lahko tečem. Mama me je kmalu po nesreči nagovarjala, naj se naučim voziti kolo. Vedno me je spodbujala, naj se lotim česa novega.«

Ne lotevaj se tega sam

Postaviti se po robu telesni invalidnosti ni lahka stvar. Apostol Pavel je svojo slabost imenoval ,trn v mesu‘ (2. Korinčanom 12:⁠7). Tebi se na srečo ni treba samemu spopadati s težavami. Sarne, mlada ženska, ki ima deformiran kolk in zato eno nogo krajšo, je rekla: »To, da imam primerno krščansko družbo in ljubečo podporo družine in prijateljev v občini, je zame neprecenljiva vrednost.« Vsekakor se ne smeš osamiti (Pregovori 18:⁠1). In kolikor je mogoče, ,bodi obilno zaposlen v delu Gospodovem‘. (1. Korinčanom 15:58) Sarne opiše koristi: »Delo v prid kraljestva mi pomaga, da pravilno gledam na svoje težave.« Becky pa je opazila: »Ko se z ljudmi pogovarjaš, ugotoviš, da je z njimi še slabše kot s teboj, saj nimajo upanja na prihodnost. To mi pomaga, da ne mislim na svoje probleme.«

Predvsem pa, treba se je opreti na Boga Jehova, na njegovo pomoč. On pozna tvoje potrebe in občutke in ti lahko da celo ,preobilno moč‘, da se spoprimeš s težavami (2. Korinčanom 4:⁠7). Mogoče boš sčasoma tudi ti gledal na vse skupaj bolj svetlo, tako kot mladi kristjan Terrence. Pri devetih letih je oslepel, a ni dovolil, da ga to pokoplje. Pravi: »Slepota ni invalidnost, ampak samo neprijetnost.«

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 18]

Skušaj vse izvedeti glede invalidnosti, ki te je zadela