Ne dajmo prostora Hudiču

»Ne dajte prostora Hudiču.« (EFEŽANOM 4:27)

 1. Zakaj mnogi dvomijo, da Hudič obstaja?

DOLGA stoletja si je mnogo ljudi predstavljalo Hudiča kot bitje s parklji in rogovi, v rdečem ogrinjalu in z vilami, s katerimi meče hudobne ljudi v ognjeni pekel. V Bibliji za kaj takega ni podlage. Brez dvoma pa so takšne lažne predstave povzročile, da so milijoni začeli dvomiti o obstoju Hudiča oziroma so prišli do sklepa, da se ta biblijski izraz nanaša le na zlo samo.

 2. Povejte nekaj svetopisemskih dejstev o Hudiču.

² Biblija vsebuje dokaze in nedvoumna pričevanja očividcev, da Hudič zares obstaja. Jezus Kristus ga je videl v nebeškem duhovnem področju in govoril z njim na zemlji. (Job 1:6; Matej 4:4–11) Sveto pismo ne razodeva, kako je bilo temu duhovnemu bitju prvotno ime, temveč mu pravi Hudič (kar pomeni »obrekovalec«), saj obrekuje Boga. Imenuje ga tudi Satan (kar pomeni »upornik«), saj se Jehovu upira. Satan Hudič je opisan tudi kot »prakača«, očitno zato, ker je Evo prevaral s pomočjo kače. (Razodetje 12:9; 1. Timoteju 2:14) Poznan pa je tudi kot ‚hudobni‘. (Matej 6:13)a

 3. Katero vprašanje bomo obravnavali?

³ Jehovovi služabniki nočemo biti v ničemer podobni Satanu, največjemu sovražniku edinega pravega Boga. Zato moramo poslušati nasvet apostola Pavla: »Ne dajte prostora Hudiču.« (Efežanom 4:27) Katere so torej nekatere Satanove značilnosti, ki jih ne smemo posnemati?

Ne posnemajmo velikega obrekovalca

 4. Kako je ‚hudobni‘ obrekoval Boga?

⁴ ‚Hudobni‘ upravičeno nosi ime Hudič, ker je obrekovalec. Obrekovanje je dajanje lažnih, zlonamernih izjav, s katerimi se komu jemlje ugled. Bog je Adamu zapovedal: »Od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:17) Eva je to vedela, toda Hudič ji je po kači rekel: »Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:4, 5) Kako zlobna kleveta o Bogu Jehovu!

 5. Zakaj je Diotref moral za obrekovanje odgovarjati?

⁵ Izraelcem je bilo zapovedano: »Ne pohajaj kot opravljivec [obrekljivec, SSP] med ljudstvom svojim.« (3. Mojzesova 19:16) Apostol Janez je o nekem obrekovalcu svojih dni pisal: »Občini sem nekaj napisal, toda Diotref, ki med njimi rad zaseda prvo mesto, od nas ničesar ne sprejema s spoštovanjem. Zato bom, če pridem, spomnil na njegova dela, ki jih počne, ko s hudobnimi besedami govoriči o nas.« (3. Janezovo 9, 10) Ker je Diotref Janeza obrekoval, je moral za svoje ravnanje odgovarjati. Kateri zvestovdan kristjan bi hotel biti kakor Diotref in posnemati velikega obrekovalca Satana?

6., 7. Zakaj nočemo nikogar obrekovati?

⁶ Jehovovi služabniki so pogosto tarča klevet in lažnih obtožb. »Višji duhovniki in pismouki pa so vstajali in ga [Jezusa] silovito obtoževali.« (Luka 23:10) Veliki duhovnik Ananija in drugi so po krivem obtoževali Pavla. (Apostolska dela 24:1–8) V Bibliji je zapisano, da je Satan »tožnik naših bratov, tisti, ki jih dan in noč obtožuje pred našim Bogom«. (Razodetje 12:10) Ti bratje, ki jih po krivem obtožuje, so maziljeni kristjani, ki so v teh zadnjih dneh še na zemlji.

⁷ Noben kristjan ne bi hotel nikogar obrekovati oziroma po krivem obtožiti. Toda prav to bi se lahko zgodilo, če bi proti komu pričali, ne da bi poznali vsa dejstva. Pod mojzesovsko postavo je bil lahko človek, ki je proti komu namerno po krivem pričal, celo obsojen na smrt. (2. Mojzesova 20:16; 5. Mojzesova 19:15–19) Poleg tega »kriva priča, ki raznaša laži,« spada med reči, ki se Jehovu studijo. (Pregovori 6:16–19) Zato nikakor nočemo posnemati največjega obrekovalca in lažnivega tožnika.

Zavračajmo poti prvega ubijalca

 8. V kakšnem smislu je Hudič »že od začetka ubijalec«?

⁸ Hudič je ubijalec. »Ta je bil že od začetka ubijalec,« je rekel Jezus. (Janez 8:44) Satan je postal ubijalec že s prvim dejanjem, s katerim je Adama in Evo odvrnil od Boga. Tako je namreč prvemu človeškemu paru in njunemu potomstvu nakopal smrt. (Rimljanom 5:12) Bodimo pozorni – takšnega ravnanja ne moremo pripisati zlu kot pojmu, temveč le osebi.

 9. Kako bi lahko glede na Prvo Janezovo pismo 3:15 postali ubijalci?

⁹ »Ne ubijaj,« pravi ena od desetih zapovedi, ki so bile dane Izraelcem. (5. Mojzesova 5:17) Apostol Peter je kristjanom napisal: »Naj nihče od vas ne trpi kot morilec.« (1. Petrovo 4:15) Zato Jehovovi služabniki ne bi zagrešili umora. Vseeno pa bi lahko pred Bogom postali krivi, če bi kakega sokristjana sovražili in si želeli njegove smrti. »Vsak, ki svojega brata sovraži, je ubijalec [ali ‚morilec‘],« je napisal apostol Janez, »veste pa, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem.« (1. Janezovo 3:15) Izraelcem je bilo zapovedano: »Brata svojega ne sovraži v srcu svojem.« (3. Mojzesova 19:17) Da bi le bili hitri za reševanje vseh težav med nami in soverniki, tako da ubijalec Satan ne bi uničil naše krščanske enotnosti. (Luka 17:3, 4)

Odločno se uprimo največjemu lažnivcu

10., 11. Kako moramo ravnati, če ne želimo kloniti pred največjim lažnivcem, Satanom?

¹⁰ Hudič je lažnivec. »Kadar govori laž,« je dejal Jezus, »govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.« (Janez 8:44) Satan je Evi lagal, Jezus pa je prišel na svet zato, da bi pričal za resnico. (Janez 18:37) Če Kristusovi sledilci nočemo kloniti pred Hudičem, se ne moremo zatekati k lažem in prevaram. Moramo ‚govoriti resnico‘. (Zaharija 8:16; Efežanom 4:25) »GOSPOD [Jehova, NW], resnice Bog,« blagoslavlja samo svoje resnicoljubne Priče. Hudobni nimajo pravice, da ga zastopajo. (Psalm 31:5; 50:16; Izaija 43:10)

¹¹ Če cenimo duhovno svobodo, ki je ne kvarijo satanske laži, se bomo oklepali »poti resnice«, krščanstva. (2. Petrovo 2:2; Janez 8:32) ‚Resnico dobre novice‘ sestavljajo vsi krščanski nauki skupaj. (Galačanom 2:5, 14) Naša rešitev je odvisna od tega, ali ‚živimo v resnici‘ – ali se po njej ravnamo in se odločno upiramo ‚očetu laži‘. (3. Janezovo 3, 4, 8)

Ne poslušajmo glavnega odpadnika

12., 13. Kako naj bi ravnali z odpadniki?

¹² Duhovno bitje, ki je postalo Hudič, je bilo nekoč v resnici. Vendar, kakor je rekel Jezus, ta angel »ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem«. (Janez 8:44) Ta glavni odpadnik se ‚Bogu resnice‘ nenehno upira. V prvem stoletju se je v ‚Hudičevo zanko‘ ujelo nekaj kristjanov. Ti so očitno postali njegove žrtve, saj jih je zapeljal in odvedel proč od resnice. Zato je Pavel sodelavca Timoteja spodbujal, naj takšne z blagostjo poučuje, da bi duhovno okrevali in se rešili iz Satanove zanke. (2. Timoteju 2:23–26) Seveda je veliko boljše, da se že od samega začetka neomajno oklepamo resnice in niti ne dovolimo, da bi se zaradi odpadniških pogledov ujeli v Satanovo zanko.

¹³ Prvi človeški par je od pravega čaščenja odpadel zato, ker je poslušal Hudiča in njegovih laži ni zavrnil. Ali naj bi torej poslušali odpadnike, brali njihovo literaturo ali brskali po njihovih spletnih straneh na internetu? Če ljubimo Boga in resnico, tega ne bomo počeli. Odpadnikom ne bi smeli dovoliti, da pridejo v naš dom, niti jih ne bi smeli pozdravljati, saj bi s tem postali ‚soudeleženi pri njihovih hudobnih delih‘. (2. Janezovo 9–11) Da le ne bi nikoli nasedli Hudičevim zvijačam, s tem da bi zapustili krščansko ‚pot resnice‘ in sledili lažnim učiteljem, ki hočejo ‚uvajati razdiralne zamisli‘ (Byington) in nas skušajo ‚izkoriščati z varljivimi besedami‘! (2. Petrovo 2:1–3)

14., 15. Pred kom je Pavel posvaril efeške starešine in svojega sodelavca Timoteja?

¹⁴ Pavel je krščanskim starešinam v Efezu naročil: »Bodite pozorni nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti duh postavil za nadzornike, da bi pasli Božjo občino, ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas zatiralski volkovi, ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno, in izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo govorili popačene reči, da bi učence potegnili za seboj.« (Apostolska dela 20:28–30) Sčasoma so se takšni odpadniki res pojavili in »govorili popačene reči«.

¹⁵ Okoli leta 65 n. št. je apostol Pavel spodbujal Timoteja, naj »prav ravna z besedo resnice«, in dodal: »Ogibaj pa se praznega govorjenja, ki oskrunja to, kar je sveto. Oni bodo namreč napredovali k vse večji brezbožnosti in njihova beseda se bo razširila kakor gangrena. Dva od teh sta Himenaj in Filet, ki sta se odvrnila od resnice, saj govorita, da je vstajenje že bilo, in nekaterim spodkopavata vero.« Odpadništvo se je pričelo! Vendar je Pavel pristavil: »Kljub vsemu temu pa Božji trdni temelj stoji.« (2. Timoteju 2:15–19)

16. Zakaj smo lahko kljub zvijačam največjega odpadnika zvestovdani Bogu in njegovi Besedi?

¹⁶ Satan je z odpadniki pogosto skušal popačiti pravo čaščenje, vendar mu to ni uspelo. Okoli leta 1868 je Charles Taze Russell pričel temeljito preiskovati dolgo veljavne nauke tako imenovanih krščanskih cerkva in našel napačne razlage Svetega pisma. Še z nekaterimi drugimi iskalci resnice je v Pittsburghu v Pensilvaniji ustanovil skupino za preučevanje Biblije. V skoraj 140 letih po tem dogodku sta se spoznanje in ljubezen Jehovovih služabnikov do Boga in njegove Besede še povečala. Ker razred zvestega in preudarnega sužnja ostaja duhovno buden, pravim kristjanom pomaga, da lahko kljub zvijačam največjega odpadnika ostanejo zvestovdani Jehovu in njegovi Besedi. (Matej 24:45)

Naj vladar tega sveta nikoli ne postane tudi naš gospodar

17.–19. Kaj je svet, ki leži v Hudičevi oblasti, in zakaj ga ne smemo ljubiti?

¹⁷ Satan pa nas skuša ujeti v zanko še drugače: skuša nas navesti, da bi ljubili ta svet – nepravično človeško družbo, ki je odtujena Bogu. Jezus je imenoval Hudiča »vladar tega sveta« in dodal: »Nad menoj nima oblasti.« (Janez 14:30) Naj nas Satan nikoli ne dobi pod svojo oblast! Seveda se zavedamo, da »ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega«. (1. Janezovo 5:19) Zato je lahko Hudič Jezusu ponudil »vsa kraljestva sveta« v zameno za en izraz odpadniškega čaščenja – kar je Božji Sin gladko zavrnil. (Matej 4:8–10) Svet, ki mu vlada Satan, sovraži Kristusove sledilce. (Janez 15:18–21) Nič čudnega, da nas je apostol Janez posvaril, naj ne ljubimo tega sveta!

¹⁸ Janez je napisal: »Ne ljubite ne sveta ne tega, kar je v svetu. Če kdo ljubi svet, v njem ni ljubezni do Očeta, ker nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta. Poleg tega svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:15–17) Tega sveta ne smemo ljubiti, ker njegov način življenja prija grešnemu mesu in povsem nasprotuje merilom Boga Jehova.

¹⁹ Kaj pa, če v svojem srcu ta svet vendarle nekoliko ljubimo? Potem molimo, da bi nam Bog pomagal premagati to ljubezen in z njo povezane mesene želje. (Galačanom 5:16–21) Nedvomno si bomo prizadevali ‚ostati neomadeževani od sveta‘, če se bomo stalno zavedali, da so v današnji nepravični človeški družbi ‚hudobne duhovne sile‘ nevidni ‚svetovni vladarji‘. (Jakob 1:27; Efežanom 6:11, 12; 2. Korinčanom 4:4)

20. Zakaj lahko rečemo, da ‚nismo del sveta‘?

²⁰ Jezus je o svojih učencih rekel: »Niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Janez 17:16) Maziljeni kristjani in njihovi posvečeni tovariši si prizadevajo biti moralno in duhovno čisti, ločeni od tega sveta. (Janez 15:19; 17:14; Jakob 4:4) Ta nepravični svet nas sovraži, ker nismo njegov del in ker smo ‚oznanjevalci pravičnosti‘. (2. Petrovo 2:5) Resda živimo v človeški družbi, ki jo sestavljajo tudi nečistniki, prešuštniki, izsiljevalci, malikovalci, tatovi, lažnivci in pijanci. (1. Korinčanom 5:9–11; 6:9–11; Razodetje 21:8) Vendar »duha sveta« ne vdihavamo, saj nas v življenju ne vodi ta grešna sila, ki žene svet. (1. Korinčanom 2:12)

Ne dajmo prostora Hudiču

21., 22. Kako lahko upoštevamo Pavlov nasvet, zapisan v Pismu Efežanom 4:26, 27?

²¹ Ker nas vodi Božji duh, in ne ‚duh sveta‘, v nas rojeva lastnosti, kot sta ljubezen in samoobvladanje. (Galačanom 5:22, 23) Ti lastnosti nam pomagata upirati se napadom na našo vero, ki jih povzroča Hudič. On želi, da bi ‚se srdili [in zato] le hudo storili‘, toda Božji duh nam pomaga, da ‚odjenjamo od jeze in pustimo togoto‘. (Psalm 37:8) Včasih se lahko res upravičeno razjezimo, vendar nam Pavel svetuje: »Jezite se, toda ne grešite. Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno razdraženi, niti ne dajte prostora Hudiču.« (Efežanom 4:26, 27)

²² Če se nam jeza ne ohladi, nas lahko navede h grehu. Če bi jo gojili v sebi, bi dali Hudiču možnost, da bi v občini podpihoval razprtije oziroma bi nas navedel k temu, da bi storili kaj hudega. Zato moramo nesoglasja poravnati hitro in na način, ki je Bogu po volji. (3. Mojzesova 19:17, 18; Matej 5:23, 24; 18:15, 16) Dovolimo torej, da nas vodi Božji duh, obvladujmo se in nikoli ne dopustimo, da bi se celo upravičena jeza sprevrgla v zagrenjenost, škodoželjnost in sovraštvo.

23. Katera vprašanja bomo pregledali v naslednjem članku?

²³ Pregledali smo nekaj Hudičevih značilnosti, ki jih ne bi smeli posnemati. Vendar se kdo morda sprašuje: Ali naj bi se Satana bali? Zakaj neti preganjanje kristjanov? Kako lahko preprečimo, da bi nas Hudič ukanil?

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Zakaj ne bi nikoli smeli nikogar obrekovati?

• Kako se lahko, kot piše v Prvem Janezovem pismu 3:15, obvarujemo pred tem, da bi postali ubijalci?

• Kako naj bi gledali na odpadnike in zakaj?

• Zakaj ne bi smeli ljubiti sveta?

[Slika na strani 23]

Nikoli ne bomo dopustili, da bi Hudič uničil našo krščansko enotnost

[Slika na strani 24]

Zakaj nam Janez prigovarja, naj ne ljubimo sveta?