Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek
3.–9. JUNIJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | GALAČANOM 4–6
»Dogodki, ki imajo ‚simbolni pomen‘«
(Galačanom 4:24, 25) Vse to ima simbolni pomen. Ti ženski namreč predstavljata dve zavezi. Ena je z gore Sinaj, ki rojeva otroke za sužnost, in ta je Hagára. 25 Hagára pomeni Sinaj, goro v Arabiji, in predstavlja današnji Jeruzalem, saj je ta z otroki vred v sužnosti.
it-1-E str. 1018, odst. 2
Hagara
Po besedah apostola Pavla je Hagara v simboličnem pomenu predstavljala izraelski narod, ki je bil zavezan Jehovu po Postavini zavezi. Ta zaveza je bila vpeljana na gori Sinaj in je rojevala »otroke za sužnost«. Izraelci so bili tako kot drugi ljudje grešni, zato se niso mogli držati določb te zaveze. Pod to zavezo niso postali svobodno ljudstvo, ampak so bili obsojeni kot grešniki, ki si zaslužijo smrt. Ravno zato so bili sužnji. (Jn 8:34; Rim 8:1–3) Jeruzalem je bil v Pavlovih dneh podoben Hagari. To mesto, ki je kot prestolnica predstavljalo naravni Izrael, je bilo v sužnosti skupaj s svojimi otroki. Z duhom rojeni kristjani pa so otroci »gornjega Jeruzalema«, Božje simbolične žene. Tako kot svobodna Sara tudi ta Jeruzalem ni bil nikoli v sužnosti. Podobno kot je Hagarin sin Izmael preganjal Izaka, so tudi otroci zasužnjenega Jeruzalema preganjali otroke »gornjega Jeruzalema«, ki jih je Sin osvobodil. Toda Hagara in njen sin sta bila pregnana, kar je predstavljalo to, da je Bog zavrgel naravni Izrael kot narod. (Gal 4:21–31; glej tudi Jn 8:31–40.)
10.–16. JUNIJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | EFEŽANOM 1–3
»Jehovovo upravljanje zadev«
(Efežanom 1:8, 9) To dobrotljivost nam je naklonil v obilju z vso modrostjo in zdravim razumom vred, 9 ko nam je razodel sveto skrivnost svoje volje. Ta skrivnost je v soglasju s tem, kar mu ugaja in kar se je namenil v sebi,
it-2-E str. 837, odst. 4
Sveta skrivnost
Mesijansko kraljestvo. V Pavlovih pismih je razkrit celoten pogled na razodetje svete skrivnosti o Kristusu. Pavel v Efežanom 1:9–11 piše o tem, da je Bog razodel »sveto skrivnost« svoje volje, in dodaja: »Ta skrivnost je v soglasju s tem, kar mu ugaja in kar se je namenil v sebi, namreč da ob koncu določenih časov poskrbi za upravljanje zadev, in sicer, da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih, in to, kar je na zemlji. Da, v njem, v zedinjenosti s katerim smo tudi bili izbrani za dediče, s tem da smo bili vnaprej določeni po namenu njega, ki vse upravlja skladno z odločitvijo, ki je izraz njegove volje.« Ta »sveta skrivnost« je povezana z Božjim Mesijanskim kraljestvom. »To, kar je v nebesih,« so bodoči Kristusovi sodediči tega nebeškega Kraljestva. »To, kar je na zemlji,« so zemeljski podložniki Kraljestva. Jezus je svojim učencem pokazal, da je sveta skrivnost povezana s Kraljestvom, ko jim je rekel: »Vam je bila dana sveta skrivnost Božjega kraljestva.« (Mr 4:11)
17.–23. JUNIJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | EFEŽANOM 4–6
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Efežanom 4:30) Prav tako ne žalostite Božjega svetega duha, s katerim ste bili zapečateni za dan, ko boste osvobojeni z odkupnino.
it-1-E str. 1128, odst. 3
Svetost
Sveti duh. Jehovova dejavna sila, ki jo ima Jehova pod nadzorom in vedno izpolni svoj namen. Je čista, popolna in določena za koristne namene Boga. Zato se imenuje »sveti duh« in »duh svetosti«. (Ps 51:11; Lk 11:13; Rim 1:4; Ef 1:13) Delovanje svetega duha na posameznika je sila, ki ga navaja k svetosti oziroma čistosti. Posameznik se temu duhu upira oziroma ga žalosti s kakršnim koli nečistim ali napačnim ravnanjem. (Ef 4:30) Sveti duh ni oseba, vendar je izraz Božje svete osebnosti in zato ga človek lahko žalosti. Posameznik z vsakršnim napačnim ravnanjem gasi »ogenj duha«. (1Te 5:19) Če s tem ne preneha, žalosti svetega duha, in Bog lahko postane sovražnik tega upornika. (Iz 63:10) Človek, ki žalosti svetega duha, gre lahko celo tako daleč, da svetega duha preklinja, to pa je greh, za katerega je Jezus Kristus rekel, da mu ne bo odpuščen ne v tej stvarnosti ne v prihodnji. (Mt 12:31, 32; Mr 3:28–30)
(Efežanom 5:5) Vi namreč veste in se tega tudi zavedate, da noben nečistnik, ali nečist človek, ali pohlepnež, kar pomeni malikovalec, nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu.
it-1-E str. 1006, odst. 2
Pohlep
Kaže se v dejanjih. Pohlep posameznika se bo pokazal v nekem očitnem dejanju, ki bo razkrilo njegovo napačno in neuravnovešeno željo. Svetopisemski pisec Jakob je napisal, da napačna želja, ko postane rodovitna, rodi greh. (Jak 1:14, 15) Pohlepnega človeka lahko torej prepoznamo po njegovih dejanjih. Apostol Pavel je napisal, da je pohlepen človek pravzaprav malikovalec. (Ef 5:5) Ker si nekaj tako pohlepno želi, to postane njegov bog in mu je pomembnejše od tega, da služi Stvarniku in ga časti. (Rim 1:24, 25)
24.–30. JUNIJ
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | FILIPLJANOM 1–4
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Filipljanom 2:17) Četudi se izlivam kakor pitna daritev na vašo žrtev in javno službo, h katerima vas je navedla vera, se veselim in radujem z vsemi vami.
it-2-E str. 528, odst. 5
Daritve
Pitne daritve. Pitne daritve so bile darovane skupaj z večino drugih daritev, še posebej po tem, ko so se Izraelci naselili v Obljubljeni deželi. (4Mz 15:2, 5, 8–10) Pri tej daritvi je šlo za vino (»opojno pijačo«), ki se ga je izlilo na oltar. (4Mz 28:7, 14; primerjaj 2Mz 30:9; 4Mz 15:10.) Apostol Pavel je kristjanom v Filipih napisal: »Četudi se izlivam kakor pitna daritev na vašo žrtev in javno službo, h katerima vas je navedla vera, se veselim.« V tej vrstici je s prispodobo pitne daritve izrazil, da se je pripravljen razdajati za sokristjane. (Flp 2:17) Malo pred smrtjo je Timoteju napisal: »Jaz se namreč že izlivam kakor pitna daritev in čas moje odrešitve je blizu.« (2Ti 4:6)