Jehova ne prezira strtega srca
»Daritev Bogu je skrušen duh, skrušenega in strtega srca, o Bog, ne preziraš.« (PSALM 51:19, J. Krašovec, v NW 51:17)
1. Kako Jehova gleda na svojega častilca, ki se je hudo pregrešil, pa se kesa?
JEHOVA se lahko ,ogrne z oblakom, da ne predre molitev‘ (Žalostinke 3:44). Toda svojemu ljudstvu želi biti dostopen. Četudi se kdo izmed njegovih častilcev hudo pregreši, pa se pokesa, se naš nebeški Oče spominja dobrega, ki ga je ta človek storil. Zato je apostol Pavel lahko povedal sokristjanom: »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali.« (Hebrejcem 6:10)
2., 3. Kaj bi morali krščanski starešine upoštevati pri obravnavanju sovernikov, ki so zašli s prave poti?
2 Tudi krščanski starešine bi morali upoštevati večletno zvesto služenje sovernikov Bogu. Tudi sveto službo tistih, ki so se malo ali hudo pregrešili, pa so se pokesali. Krščanski pastirji si prizadevajo za duhovno blaginjo vse Božje črede (Galatom 6:1, 2).
3 Skesani prestopnik potrebuje Jehovovo usmiljenje; pa ne samo to. To razjasnjujejo Davidove besede v Psalmu 51:10-19.
Potrebno je čisto srce
4. Zakaj je David molil za čisto srce in nov duh?
4 Kaj, zraven Jehovovega usmiljenja in odpuščanja, še potrebuje predan kristjan, ki je zaradi greha duhovno oslabel? David je prosil: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10) Tako je molil verjetno zato, ker je ugotovil, da je nagnjenje k hudemu grehu še vedno zakoreninjeno v njegovem srcu. Morda se nismo zapletli v tako hud greh kakor David glede Batsebe in Urija, vendar potrebujemo Jehovovo pomoč, da ne bi podlegli skušnjavi in kakorkoli pregrešno ravnali. Morda nam je potrebna Božja pomoč, da bi iz srca odstranili nekatera grešna nagnjenja, morda pohlep in sovraštvo, ki sta hudodelstvi, sorodni kraji in umoru (Kološanom 3:5, 6; 1. Janezov 3:15).
5. a) Kaj pomeni imeti čisto srce? b) Kaj je želel David, ko je prosil za nov duh?
5 Jehova zahteva, da imajo njegovi služabniki »čisto srce«, to pomeni čiste nagibe oziroma namere. David je sprevidel, da njegovo srce ni tako čisto, zato je molil k Bogu, naj očisti njegovo srce in ga uskladi s svojimi merili. Psalmist si je želel tudi nov, pošten duh oziroma nagnjenje. Potreboval je duh, ki bi mu pomagal kljubovati skušnjavam in se trdno držati Jehovovih zakonov in načel.
Bistven je sveti duh
6. Zakaj je David prosil Jehova, naj mu ne jemlje svetega duha?
6 Kadar obupujemo zaradi lastnih napak ali prestopkov, se nam morda zdi, da nas je Bog zavrgel ali nam odvzel svoj sveti duh oziroma dejavno silo. David se je počutil tako, saj je rotil Jehova: »Ne zavrzi me izpred svojega obličja, svojega svetega duha mi ne odvzemi.« (Psalm 51:13, JK, v NW 51:11) Skesan in ponižan je David čutil, da zaradi grehov ni več vreden služiti Jehovu. Biti pahnjen od Božjega obličja pomeni izgubiti njegovo naklonjenost, tolažbo in blagoslov. Če je hotel David duhovno ozdraveti, je potreboval Jehovov sveti duh. Ko bi imel sveti duh, bi lahko v molitvi iskal Božje vodstvo, da bi ugajal Jehovu, se izogibal greha in modro vladal. David se je zavedal, da se je pregrešil zoper Dajalca svetega duha, zato je bilo prav, da je prosil Jehova, naj mu ga ne jemlje.
7. Zakaj bi morali moliti za sveti duh in paziti, da ga ne bi žalili?
7 Kaj pa mi? Morali bi moliti za sveti duh, moramo pa tudi paziti, da ne bi z ravnanjem nasprotovali njegovemu vodstvu in ga tako žalili (Lukež 11:13; Efežanom 4:30). Sicer lahko izgubimo ta duh in ne bomo več imeli lastnosti, ki jih prek njega daje Bog: ljubezni, veselja, miru, potrpežljivosti, prijaznosti, dobrote, vere, krotkosti in samoobvladanja. Prav gotovo pa Bog Jehova odvzame sveti duh tistemu, ki neskesano greši proti njemu.
Radost odrešenja
8. Kaj moramo napraviti, če smo se pregrešili, pa si želimo veselja rešitve?
8 Skesani grešnik, ki duhovno ozdravi, se lahko spet veseli Jehovove priprave za rešitev. David je hrepenel po tem, zato je prosil Boga: »Povrni mi zopet veselje zveličanja svojega in z duhom radovoljnosti me podpiraj.« (Psalm 51:12) Kako čudovito se je veseliti Jehovove gotove rešitve (Psalm 3:8)! Ko se je David pregrešil zoper Boga, je pri njem iskal veselje odrešenja. Pozneje je Jehova pripravil odrešenje po odkupni žrtvi svojega sina Jezusa Kristusa. Če se Božji predani služabniki hudo pregrešimo, pa si želimo nazaj veselje rešitve, se moramo pokesati ter ne smemo grešiti proti svetemu duhu (Matevž 12:31, 32; Hebrejcem 6:4-6).
9. Za kaj je prosil David, ko je rekel, naj ga Bog podpira »z duhom radovoljnosti«?
9 David je prosil Jehova, naj ga podpira »z duhom radovoljnosti«. Očitno s tem ni meril na Božjo voljnost pomagati ali na njegov sveti duh, temveč na svoje nagibe. David je želel, da bi ga Bog podprl, tako da bi mu naklonil duh voljnosti delati kar je prav ter da ne bi več podlegel grehu. Bog Jehova podpira svoje služabnike in dviga tiste, ki jih tlačijo preskušnje (Psalm 145:14). Kako nas to tolaži, še posebej, če smo se pregrešili, pa nam je žal in hočemo za vselej zvesto služiti Jehovu!
Kaj učiti prestopnike
10., 11. a) Kaj je David lahko učil izraelske prestopnike? b) Kaj je moral pred tem narediti?
10 David je hotel, če bi Bog to dovolil, s kakšnim nesebičnim delom pokazati cenjenje za Jehovovo usmiljenje in pomagati drugim. Skesan je v molitvi k Jehovu takole izrazil svoje občutke: »Učil bom prestopnike pota tvoja, in grešniki se povrnejo k tebi.« (Psalm 51:13) Kako bi lahko grešni David učil prestopnike Božjo postavo? Kaj bi jim lahko povedal? Kaj dobrega bi mogel s tem napraviti?
11 Ko je David izpričeval izraelskim prestopnikom Jehovove poti v upanju, da se bodo spreobrnili od svoje hudobnosti, je lahko pokazal, kakšno zlo je greh, kaj pomeni kesanje ter kako doseči Božje usmiljenje. Brez dvoma je bil sočuten učitelj skesanih in skrušenih grešnikov, saj je dobro vedel, kako se človek počuti, ko mu Jehova ni naklonjen in ga peče vest. Seveda je moral najprej sam živeti po Jehovovih merilih in doseči njegovo odpuščanje, šele potem je lahko uporabil svojo izkušnjo, da je učil druge; saj tisti, ki se nočejo pokoriti Božjim zahtevam, nimajo kaj ,naštevati njegovih zapovedi‘ (Psalm 50:16, 17).
12. Kako je Davidu koristilo spoznanje, da ga je Bog odrešil krivde za kri?
12 David je isto namero izrazil še enkrat, in sicer takole: »Reši me krivde prelite krvi, o Bog, Bog zveličanja mojega, in radostno bo hvalil jezik moj pravičnost tvojo.« (Psalm 51:14) Krivda za kri prinaša smrtno obsodbo (1. Mojzesova 9:5, 6). Davidu bi spoznanje, da ga je Bog njegove rešitve odrešil krivde za Urijevo kri, naklonilo srčni in duševni mir. Tedaj bi lahko veselo opeval Božjo, ne svojo, pravičnost (Propovednik 7:20; Rimljanom 3:10). David ni mogel izbrisati svoje nemoralnosti ali vrniti Uriju življenja, tako tudi danes človek ne more vrniti častnosti osebi, ki jo je zapeljal, ali oživiti nekoga, ki ga je umoril. Ali ne bi morali zato dobro premisliti, ko smo v skušnjavi? In kako zelo bi morali ceniti, da je Jehova pravičen in usmiljen z nami! To cenjenje bi nas moralo spodbuditi, da usmerjamo druge k temu Viru pravičnosti in odpuščanja.
13. Edino kdaj lahko grešnik z ustnicami prav hvali Jehova?
13 Noben grešnik ne more s svojimi ustnicami pravilno hvaliti Jehova, razen če mu Jehova milostno odpre usta, da govori njegove resnice. David je zato zapel: »Gospod, odpri mi ustnice in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalnico.« (Psalm 51:17, JK, v NW 51:15) Ker je Bog odpustil Davidu, je imel ta olajšano vest, to pa ga je spodbudilo, da je prestopnike učil o Jehovovih poteh in neovirano hvalil Jehova. Vsi, ki jim je Jehova odpustil grehe kakor Davidu, bi morali ceniti to Božjo nezasluženo dobroto in izrabiti vsako priložnost, da objavljajo Božjo resnico in ,oznanjajo njegovo hvalnico‘ (Psalm 43:3).
Žrtve, ki jih Bog sprejema
14. a) Kakšne žrtve je predpisovala postavina zaveza? b) Zakaj bi bilo napačno misliti, da lahko grešenje pokrijemo z nekaj dobrimi deli?
14 David je zaradi temeljitega spoznanja lahko rekel: »Nad klavno daritvijo nimaš veselja, če bi ti ponudil žgalno daritev, bi je ne maral.« (Psalm 51:18, JK, v NW 51:16) Postavina zaveza je zahtevala darovanje živalskih žrtev Bogu. Za grehe, kakršne je storil David, namreč prešuštvo in umor, je bila predpisana smrtna kazen in se jih ni moglo pokriti s takšnimi žrtvami. Sicer bi David gotovo nemudoma daroval Jehovu živalsko žrtev. Te so brez iskrenega kesanja ničvredne. Zato je zmotno misliti, da dobra dela pokrijejo grešenje.
15. Kakšen je predan človek skrušenega duha?
15 David je dodal: »Daritev Bogu je skrušen duh, skrušenega in strtega srca, o Bog, ne preziraš.« (Psalm 51:19, JK, v NW 51:17) Bog od skesanega grešnika sprejme daritev in sicer »skrušen duh«. Tak človek ni bojevit. Predan človek skrušenega duha je v srcu zelo žalosten zaradi svojega greha, je ponižen, ker čuti, da ni všeč Bogu; pripravljen je narediti vse, da bi mu bil Bog spet naklonjen. Dokler se ne pokesamo za svoje grehe in se v srcu ne predamo samo njemu, Mu ne moremo ponuditi nič vrednega (Nahum 1:2).
16. Kako Bog gleda na človeka, ki je zaradi greha strtega srca?
16 Bog ne zavrača takšnih žrtev, skrušenega in strtega srca. Zato se ne predajajmo obupu, vseeno kakšne težave doživljamo kot njegovo ljudstvo. Če se na življenjski stezi tako spotaknemo, da si srčno želimo Božjega usmiljenja, še ni vsega konec. Tudi če smo se pregrešili, Jehova ne bo zavrnil našega strtega srca, če se kesamo. Odpustil nam bo po Kristusovi odkupni žrtvi in nam bo spet naklonjen (Izaija 57:15; Hebrejcem 4:16; 1. Janezov 2:1). Seveda pa moramo moliti kakor David: za ponovno Božjo naklonjenost, ne za to, da bi ušli zasluženi kazni ali ukoru. Bog je odpustil Davidu, vendar ga je tudi kaznoval (2. Samuelova 12:11-14).
Skrb za čisto čaščenje
17. Kaj mora grešnik še napraviti, zraven tega da prosi Boga za odpuščanje?
17 Če smo zagrešili kaj resnega, nas bo to seveda zelo vznemirjalo in strto srce nas bo spodbudilo, da prosimo Boga za odpuščanje. Vseeno pa molimo tudi za druge. David se je veselil, da bo Bog spet sprejemal njegovo čaščenje, toda v psalmu ni sebično omenjal samo sebe. K Jehovu je molil takole: »Po svoji volji izkaži dobroto Sionu, pozidaj jeruzalemske zidove.« (Psalm 51:20, JK, v NW 51:18)
18. Zakaj je skesan David molil za Sion?
18 David se je res veselil, da mu bo Bog spet naklonjen, ponižno pa je molil tudi za to, da bi Bog ,po svoji volji izkazal dobroto Sionu‘ — izraelskemu glavnemu mestu Jeruzalemu — David je namreč upal, da bo tam postavil Božji tempelj. Davidovi težki grehi so ogrozili ves narod, zaradi kraljevih prestopov bi lahko trpelo vse ljudstvo (primerjaj 2. Samuelovo 24. poglavje). Njegovi grehi so omajali »jeruzalemske zidove«, tako da jih je bilo potrebno pozidati.
19. Za kaj bi bilo prav moliti, če smo se pregrešili, pa nam je bilo odpuščeno?
19 Če smo se hudo pregrešili, pa nam je Bog odpustil, bi bilo prav, da molimo, naj popravi škodo, ki smo jo povzročili s svojim vedenjem. Morda smo osramotili njegovo sveto ime, oslabili občino ali užalostili družino. Ljubeči nebeški Oče lahko s svojega imena odstrani vsako sramoto, s svojim svetim duhom utrdi občino in potolaži srce našim dragim, ki ga ljubijo in mu služijo. Vedno, naj gre za greh ali ne, bi morali skrbeti za posvečevanje Jehovovega imena in blaginjo njegovega ljudstva (Matevž 6:9).
20. V kakšnem primeru bi se Jehova veselil žrtev in daritev Izraelcev?
20 Kaj bi se še zgodilo, ko bi Jehova pozidal Sionovo obzidje? David je zapel: »Tedaj boš [Jehova] imel veselje nad pravimi daritvami, nad žgalno in popolno žgalno daritvijo; tedaj bodo darovali junce na tvojem oltarju.« (Psalm 51:21, JK, v NW 51:19) David si je iskreno želel, da bi bil Jehova naklonjen njemu in celemu narodu, da bi sprejemal njihovo bogočastje. Tedaj bi se Bog veselil njihovih žgalnih žrtev in daritev, ker bi to bile prave daritve predanih, iskrenih in skesanih ljudi, ki jim je Bog naklonjen. Iz hvaležnosti za Jehovovo usmiljenje bi na njegovem žrtveniku darovali junce, najboljše in najdražje žrtve. Danes častimo Jehova tako, da mu dajemo najboljše. Naše daritve obsegajo »junce . . . [naših] ustnic«, žrtve hvale našemu usmiljenemu Bogu Jehovu (Ozej 14:3, Wolf, v NW 14:2; Hebrejcem 13:15).
Jehova sliši naše zdihovanje
21., 22. Kaj koristnega nas uči 51. psalm?
21 Davidova iskrena molitev, zapisana v 51. psalmu, kaže, da bi se morali res pokesati za greh. Vsebuje tudi nekaj poučnih misli za nas. Na primer: če se pregrešimo, pa se pokesamo, lahko zaupamo v Božje usmiljenje. Skrbeti bi nas moralo predvsem to, kakšno sramoto smo nakopali Jehovovemu imenu (1. do 4. vrstica). Kakor David lahko prosimo nebeškega Očeta za usmiljenje zaradi svoje podedovane grešnosti (5. vrstica). Biti moramo resnicoljubni in prositi Boga za modrost (6. vrstica). Če smo se pregrešili, moramo prositi Jehova za očiščenje, za čisto srce in stanoviten duh (7. do 10. vrstica).
22 Enainpetdeseti psalm nas tudi uči, naj ne pustimo, da bi postali zakrknjeni grešniki, sicer nam bo Jehova odvzel svoj sveti duh oziroma dejavno silo. Če imamo Božji duh, lahko uspešno učimo druge o njegovih poteh (11. do 13. vrstica). Če skrenemo s poti, pa se pokesamo, nam bo Jehova ponovno dovolil, da ga hvalimo, saj ne prezira strtega in skrušenega srca (14. do 17. vrstica). Ta psalm pa poudarja še to, naj se ne zanimamo le zase. Moliti bi morali za blagoslov in duhovno blaginjo vseh, ki častijo Jehova (18. in 19. vrstica).
23. Zakaj bi nas moral 51. psalm spodbuditi k pogumu in optimizmu?
23 Ta ganljivi Davidov psalm bi nas moral spodbuditi, da smo pogumni in optimistični. Pomaga nam razumeti, da še ni vse zapravljeno, če smo padli v greh. Zakaj? Če se pokesamo, nas lahko Jehovovo usmiljenje varuje pred obupom. Če smo skrušeni in povsem vdani ljubečemu nebeškemu Očetu, bo on slišal naše vzdihovanje za usmiljenje. Kako tolažilno je vedeti, da Jehova ne prezira strtega srca!
Kako bi odgovoril?
◻ Zakaj kristjani potrebujemo čisto srce in Božji sveti duh?
◻ Kaj lahko skesan človek uči prestopnike o Jehovovih zakonih?
◻ Kako Jehova gleda na strto in skrušeno srce?
◻ Kakšen pouk najdemo v 51. psalmu?
[Slika na strani 15]
Ali moliš za sveti duh in paziš, da ga ne bi žalil?
[Slika na strani 17]
Oznanjaj Jehovovo resnico; tako dokazuješ, da ceniš njegovo nezasluženo dobroto