Znati ustrezno odgovoriti

NEKATERA vprašanja so kakor ledene gore. Njihov glavni del je skrit pod površjem. To, kar se skriva za vprašanjem, je pogosto pomembnejše od vprašanja samega.

Celo kadar si vpraševalec močno želi izvedeti odgovor, lahko k temu, da znaš ustrezno odgovoriti, spada to, da sprevidiš, koliko povedati in iz katerega zornega kota se lotiti teme. (Jan. 16:12) Včasih morda kakšen posameznik, kot je to Jezus nakazal svojim učencem, hoče vedeti reči, do katerih ni upravičen oziroma mu ne bodo zares koristile. (Dej. 1:6, 7)

Sveto pismo nam svetuje: »Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komur koli.« (Kol. 4:6, SSP) Preden odgovorimo, moramo torej razmisliti ne le o tem, kaj bomo povedali, temveč tudi o tem, kako bomo to povedali.

Saduceji so skušali Jezusa ujeti v past z vprašanjem glede vstajenja žene, ki se je večkrat poročila. Toda Jezus je vedel, da saduceji pravzaprav niso verjeli v vstajenje. Zato je na njihovo vprašanje odgovoril tako, da se je lotil napačnega gledišča, ki je bilo osnovni razlog za vprašanje. Z mojstrskim dokazovanjem in omembo znane svetopisemske pripovedi je poudaril nekaj, o čemer niso še nikoli prej razmišljali – navedel je jasen dokaz, da bo Bog zares obudil mrtve. Njegov odgovor je nasprotnike tako osupnil, da si ga niso več upali vpraševati. (Luk. 20:27–40)

Da bi znal ustrezno odgovoriti, moraš tudi dognati, kakšno je gledišče teh, ki te vprašujejo, in kaj jih zanima. Recimo, da te sošolec ali sodelavec vpraša, zakaj ne praznuješ božiča. Zakaj te to sprašuje? Ali ga resnično zanima razlog za to ali pa bi le rad vedel, če ti je dovoljeno zabavati se? Da bi to ugotovil, ga boš morda moral vprašati, zakaj sprašuje. Nato ustrezno odgovori. Morda bi lahko ob tej priložnosti pojasnil tudi to, kako nas ravnanje po biblijskih smernicah varuje tistih značilnosti praznika, zaradi katerih so ljudje razočarani in obremenjeni.

Denimo, da si povabljen, da skupini učencev v šoli predstaviš Jehovove priče. Po predstavitvi ti morda postavljajo vprašanja. Če je videti, da so ta iskrena in neposredna, bo morda najboljše, da nanje odgovoriš preprosto in naravnost. Če pa se v njih kažejo družbeni predsodki, bo morda boljše, da najprej spregovoriš o tem, kaj lahko vpliva na splošno mnenje ljudi o takšnih vprašanjih ter zakaj so se Jehovove priče odločili, da jim merila postavlja Biblija, in šele nato odgovoriš na zastavljena vprašanja. Pogosto je koristno na takšna vprašanja gledati kot na nekaj, kar jih zanima, ne pa jih imeti za kljubovanje, četudi so morda tako predstavljena. S svojim odgovorom lahko tako razširiš pogled svojih poslušalcev, jim priskrbiš točne informacije in jim pojasniš svetopisemsko podlago za naša verovanja.

Kako se boš odzval, če ti delodajalec ne bo hotel dati dopusta za obisk zborovanja? Najprej o rečeh razmisli iz njegovega zornega kota. Ali bi pomagalo, če bi mu predlagal, da boš delal nadure ob kakem drugem času? Ali bi spremenil mišljenje, če bi mu pojasnil, da nam pouk, ki ga prejemamo na naših zborovanjih, pomaga biti pošteni, zanesljivi delavci? Če pokažeš, da upoštevaš njegove interese, bo morda tudi on z naklonjenostjo razmislil o tem, kar vidi, da je pomembno v tvojem življenju. Kaj pa, če hoče, da narediš kaj nepoštenega? Če boš jasno povedal, da to zavračaš, in omenil še kakšno misel iz Svetega pisma, mu boš s tem sicer pojasnil svoje stališče. Vendar ali bi lahko dosegel še več dobrega, če bi mu najprej dopovedal, da bi človek, ki je pripravljen lagati in krasti zanj, prav tako lahko lagal oziroma kradel njemu?

Ali pa si morda dijak, ki noče sodelovati pri kakih nesvetopisemskih dejavnostih v šoli. Zapomni si, da učitelj verjetno nima enakih pogledov kot ti in da je odgovoren vzdrževati red v razredu. Izzivi, pred katerimi stojiš, so: 1. da si obziren do tega, kar ga skrbi, 2. da spoštljivo pojasniš svoje stališče in 3. da ostaneš odločen delati to, kar ugaja Jehovu. Da bi dosegel najboljše rezultate, bo morda treba več kot le to, da preprosto in naravnost poveš, kaj veruješ. (Preg. 15:28) Če si še premlad, ti bosta oče oziroma mati prav gotovo pomagala pripraviti nekaj, kar naj bi povedal.

Včasih boš morda moral ovreči obtožbe koga, ki je na oblasti. Policist, vladni uradnik oziroma sodnik bi morda lahko zahteval, da odgovoriš na vprašanja glede poslušnosti določenemu zakonu, glede svoje krščanske nevtralnosti ali pa glede sodelovanja pri domoljubnih slovesnostih. Kako naj bi odgovoril? »S krotkostjo in strahom [z globokim spoštovanjem, NW],« svetuje Biblija. (1. Pet. 3:15) Prav tako se vprašaj, zakaj jih ta vprašanja skrbijo, in spoštljivo potrdi njihovo skrb. Kaj zatem? Apostol Pavel se je skliceval na zagotovila rimskega zakona, zato bi tudi ti lahko opozoril na pravna zagotovila, ki se nanašajo na tvoj primer. (Dej. 22:25–29) Morda bi lahko z omembo dejstev glede stališča zgodnjih kristjanov in Jehovovih prič po svetu razširil uradnikovo gledišče. Ali pa bi lahko povedal, kako ljudi to, da priznajo Božjo oblast, pravzaprav spodbuja, da so še bolj dosledno poslušni človeškim zakonom, ki ne nasprotujejo Božjim zakonom. (Rim. 13:1–14) Če si boš ustvaril takšen temelj, bo uradnik svetopisemske razloge za tvoje stališče morda sprejel z naklonjenostjo.

Ko se odločaš, kako bi odgovoril, boš morda moral razmisliti tudi o tem, kako vpraševalec gleda na Sveto pismo. To je storil tudi Jezus, ko je odgovarjal na vprašanje saducejev glede vstajenja. Ker je vedel, da sprejemajo samo Mojzesove spise, je spregovoril o pripovedi iz Peteroknjižja, svoj komentar pa začel z besedami: »Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes.« (Luk. 20:37) Morda boš tudi ti ugotovil, da je koristno iz Biblije citirati odlomke, ki jih tvoj poslušalec sprejema in so mu poznani.

Kaj pa, če poslušalec Bibliji ne priznava avtoritete? Bodi pozoren na to, kaj je storil apostol Pavel v svojem govoru na Areopagu, kot je to zapisano v Dejanjih apostolov 17:22–31. Govoril je o svetopisemskih resnicah, ne da bi pri tem neposredno citiral iz Biblije. Kadar je potrebno, lahko tudi ti storiš enako. Ponekod se moraš morda z osebo večkrat pogovoriti, preden ji lahko neposredno omeniš Biblijo. In ko enkrat Biblijo predstaviš, bi bilo mogoče modro, da najprej samo navedeš nekaj razlogov, zakaj si zasluži našo pozornost, namesto da bi odločno dejal, da je Božja Beseda. Vseeno pa bi moral biti tvoj cilj to, da daš jasno pričevanje glede Božjega namena ter da sčasoma pomagaš poslušalcu spoznati, kaj Biblija govori. Biblija je veliko bolj prepričljiva kot vse, kar bi lahko mi osebno povedali. (Heb. 4:12)

Kako primerno je, da je služabnikom Jehova, ki je tudi sam ljubezniv, naročeno, naj bo njihovo govorjenje »zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo«! (Kol. 4:6, SSP; 2. Mojz. 34:6, NW) To pomeni, da bi morali govoriti prijazno, četudi se zdi, da si poslušalci tega ne zaslužijo. Naš govor bi moral biti okusen, ne pa osoren ali nepremišljen.

Mnogi ljudje so pod velikim pritiskom in so dnevno izpostavljeni sramotenju. Ko se oglasimo pri njih, so morda osorni. Kako naj bi se odzvali? Biblija pravi: »Rahel odgovor odvrača togoto.« S takšnim odgovorom lahko omehčamo tudi koga, ki ima nasprotno gledišče. (Preg. 15:1; 25:15) Ljudi, ki se vsak dan srečujejo z neprijaznostjo, lahko s prijaznim nastopom in prijaznim tonom glasu toliko pritegnemo, da morda prisluhnejo dobri novici, ki jo prinašamo.

Ne želimo se spuščati v razprave z ljudmi, ki ne kažejo spoštovanja do resnice, temveč želimo iz Svetega pisma dopovedovati tistim, ki nam to dovolijo. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah se znajdemo, imejmo v mislih, da bi morali odgovarjati prijazno in s prepričanjem, da so dragocene Božje obljube zanesljive. (1. Tes. 1:5)

Kako odgovoriti, ko te biblijski učenec ali sovernik vpraša, kaj naj stori v določenem primeru? Morda veš, kaj bi osebno naredil. Toda vsak mora sam nositi odgovornost za svoje odločitve v življenju. (Gal. 6:5) Apostol Pavel je pojasnil, da je ljudi, ki jim je oznanjeval, spodbujal k ‚poslušnosti [po, NW] veri‘. (Rim. 16:26) To je odličen zgled, ki naj bi ga posnemali. Človek, ki se odloča predvsem zato, da bi ugajal svojemu biblijskemu učitelju ali kakšnemu drugemu človeku, služi ljudem, in ne živi po veri. (Gal. 1:10) Zato človeku, ki postavi vprašanje, kratek in neposreden odgovor morda ne bo najbolj koristil.

Kako bi potem lahko odgovoril na način, ki se ujema z biblijskimi smernicami? Posameznika bi lahko usmeril na ustrezna biblijska načela in zglede, ki so zapisani v Bibliji. V nekaterih primerih bi mu lahko pokazal, kako naj stvari razišče, tako da bi sam prišel do teh načel in zgledov. O načelih in vrednosti zgledov bi lahko celo razpravljala, vendar pa jih ne naobračaj na trenutne razmere. Posameznika vprašaj, ali v njih vidi kaj, kar bi mu lahko pomagalo, da bi se modro odločil. Spodbudi ga, naj v luči teh načel in zgledov razmisli, kakšno ravnanje bi ugajalo Jehovu. Tako mu boš pomagal ‚šolati njegovo zmožnost zaznavanja, da bo razločeval, kaj je prav in kaj narobe‘. (Heb. 5:14, NW)

Na shodih krščanske občine imamo pogosto priložnost, da javno razglašamo svojo vero. Med drugim to delamo tako, da komentiramo v odgovor na postavljena vprašanja. Kako naj bi komentirali? Z željo, da bi poveličevali Jehova oziroma dobro govorili o njem. To je delal tudi psalmist David, ko je bil »v zborih«. (Ps. 26:12) Tudi mi bi morali komentirati tako, da bomo sovernike okrepili ter jih spodbudili »k ljubezni in k dobrim delom«, kot je spodbujal apostol Pavel. (Heb. 10:23–25) Če bomo gradivo preučili vnaprej, bomo to laže dosegli.

Ko te bo brat poklical, da komentiraš, to stori preprosto, jasno in na kratko. Ne obnovi celotnega odstavka, temveč se usmeri samo na eno točko. Če boš povedal le del odgovora, bodo imeli drugi priložnost, da dodatno komentirajo. Še posebej koristno je poudariti svetopisemske stavke, ki so navedeni v gradivu. Pri tem si prizadevaj usmeriti pozornost na tisti del stavka, ki se nanaša na obravnavano točko. Nauči se komentirati s svojimi besedami, ne pa brati neposredno iz odstavka. Naj te ne zmede, če ne boš čisto točno odgovoril. To se občasno zgodi vsem, ki komentirajo.

Očitno k temu, da znamo ustrezno odgovoriti, spada več kot le to, da poznamo odgovor. Potrebna je sprevidevnost. Toda kako zadovoljen si, ko odgovoriš iz srca in se tvoj odgovor dotakne src drugih! (Preg. 15:23)