»Pazite, da vas ne bo kdo uplenil«

 1. Kako skuša Satan vplivati na naše razmišljanje, kot to piše v Kološanom 2:4, 8?

SATAN želi, da bi Jehovu obrnili hrbet. Da bi dosegel svoj cilj, skuša upleniti naš um oziroma vplivati na naše razmišljanje. Pravzaprav želi, da bi razmišljali tako kot on. Skuša nas prepričati oziroma zavesti, da bi ga posnemali. To dela tako, da vpliva na naše želje. (Beri Kološanom 2:4, 8.)

2., 3. a) Zakaj bi morali biti pozorni na svarilo, zapisano v Kološanom 2:8? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Ali smo res v nevarnosti, da bi nas Satan zavedel? Da, smo! Spomnimo se, da Pavel opozorila, zapisanega v Kološanom 2:8, ni pisal ljudem, ki niso verovali v Jehova. Pisal ga je kristjanom, ki so bili maziljeni s svetim duhom. (Kol. 1:2, 5) Kristjani so bili že takrat v nevarnosti, da bi bili zapeljani, danes pa je ta nevarnost še večja. (1. Kor. 10:12) Zakaj? Ker je bil Satan vržen na zemljo in si močno prizadeva, da bi zapeljal Božje zveste služabnike. (Raz. 12:9, 12, 17) Poleg tega živimo v času, ko hudobneži in sleparji napredujejo v slabem. (2. Tim. 3:1, 13)

³ V tem članku bomo pregledali, kako Satan uporablja »prazno prevaro«, da bi vplival na naše razmišljanje. Obravnavali bomo tri »Hudičeve spletke«. (Efež. 6:11) V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko popravimo vsako škodo, ki so jo Satanove taktike morda povzročile našemu razmišljanju. Najprej pa si poglejmo, kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Satan zapeljal Izraelce, zatem ko so vstopili v Obljubljeno deželo.

4.–6. Kakšne spremembe glede kmetovanja so morali narediti Izraelci, ko so se naselili v Obljubljeni deželi, glede na 5. Mojzesovo 11:10–15?

⁴ Satan je spretno zapeljal Izraelce, da so malikovali. Kako je to storil? Izkoristil je njihovo potrebo po tem, da si priskrbijo hrano. Ko so Izraelci prišli v Obljubljeno deželo, so morali spremeniti način pridelovanja hrane. V Egiptu so obdelovalno zemljo namakali z vodo iz Nila. Vendar v Obljubljeni deželi ni bilo takšnih velikih rek, zato so bili pri pridelovanju hrane odvisni od dežja in rose, ki sta namakala rastlinje. (Beri 5. Mojzesova 11:10–15; Iza. 18:4, 5.) Zato so se morali naučiti novega načina kmetovanja. To pa ni bilo lahko, saj je večina tistih, ki so imeli izkušnje s kmetovanjem, pomrla v pustinji.

⁵ Jehova je svojemu ljudstvu razložil, da so se njihove okoliščine spremenile. Nato jim je povedal naslednje opozorilo, ki na prvi pogled ni bilo povezano s kmetovanjem: »Varujte se, da vam srca ne bo kaj zapeljalo, da ne boste skrenili s poti ter začeli častiti druge bogove in se jim klanjati.« (5. Mojz. 11:16, 17) Zakaj jih je Jehova posvaril pred čaščenjem krivih bogov, ko je govoril o novih načinih kmetovanja?

⁶ Jehova je vedel, da bodo Izraelci v skušnjavi, da bi se naučili nekaterih načinov kmetovanja od okoliških poganskih narodov. Ti narodi so imeli veliko več izkušenj kot Izraelci, zato bi se Božje ljudstvo lahko od njih naučilo nekaterih praktičnih spretnosti, vendar bi bili pri tem v nevarnosti. Na razmišljanje teh kanaanskih kmetov je vplivalo verovanje v Baala. Verjeli so, da je Baal lastnik neba in da daje dež. Jehova ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo zapeljano s takšnimi krivimi verovanji. Vendar so se Izraelci vedno znova odločili, da bodo častili Baala. (4. Mojz. 25:3, 5; Sodn. 2:13; 1. kra. 18:18) Poglejmo sedaj, kako je Satanu uspelo zapeljati Izraelce.

 7. Kako je bila vera Izraelcev preizkušena, ko so prišli v Obljubljeno deželo?

⁷ Prva taktika, ki jo je Satan uporabil pri Izraelcih, je bila ta, da je vplival na njihovo naravno željo po tem, da bi zemljo namočil dež. Vsako leto je bilo v Obljubljeni deželi od konca aprila do konca septembra zelo malo dežja. Življenje in blaginja Izraelcev sta bila odvisna od dežja, ki je običajno začel padati nekje oktobra. Satanu je uspelo Izraelce zapeljati v prepričanje, da morajo sprejeti običaje poganskih narodov, da bi njihova polja dobro obrodila. Ti narodi so verjeli, da morajo izvajati določene obrede, da bi jim njihovi bogovi dali dež, ki so ga potrebovali. Izraelci, ki niso imeli dovolj vere v Jehova, so bili prepričani, da je to edini način, da se prepreči suša. Zato so izvajali poganske obrede v čast krivemu bogu Baalu.

 8. Katera je druga taktika, ki jo je uporabil Satan? Pojasni.

⁸ Satan je na Izraelcih uporabil še drugo taktiko. Spodbujal je njihove nemoralne želje. Poganski narodi so častili svoje bogove z ogabnimi nemoralnimi dejanji. K tej sprevrženi obliki čaščenja sta spadali tudi ženska in moška prostitucija v templju. Homoseksualnosti in drugih oblik spolne nemorale niso samo dopuščali, ampak je bilo to zanje nekaj normalnega. (5. Mojz. 23:17, 18; 1. kra. 14:24) Verjeli so, da ti obredi spodbujajo njihove bogove, da naredijo deželo bolj rodovitno. Številne Izraelce so privlačili ti poganski nemoralni obredi in so se zato pustili zapeljati krivemu čaščenju. Pravzaprav so se pustili zapeljati Satanu.

 9. Kako je Satan zameglil Izraelcem pogled na Jehova glede na to, kar piše v Ozeju 2:16, 17?

⁹ Satan je uporabil še tretjo taktiko. Povzročil je, da so imeli Izraelci zamegljen pogled na Jehova. V dneh preroka Jeremija je Jehova objavil, da so krivi preroki njegovo ljudstvo navedli, da je »zaradi Baala« pozabilo njegovo ime. (Jer. 23:27) Božje ljudstvo je očitno prenehalo uporabljati ime Jehova in ga nadomestilo z imenom Baal, ki pomeni »lastnik« oziroma »gospodar«. To dejanje je Izraelcem zameglilo razliko med Jehovom in Baalom, zato so čaščenje Jehova lažje združili z obredi, povezanimi s čaščenjem Baala. (Beri Ozej 2:16, 17.b)

10. Katere taktike uporablja Satan danes?

¹⁰ Satan uporablja iste taktike tudi danes. Ljudi zapeljuje tako, da vpliva na njihove naravne želje, jih spodbuja k spolni nemorali in jim skuša zamegliti pogled na Jehova. Poglejmo najprej to zadnjo taktiko.

11. Kako Satan povzroča, da imajo ljudje zamegljen pogled na Jehova?

¹¹ Satan povzroča, da imajo ljudje zamegljen pogled na Jehova. Po smrti Jezusovih apostolov so nekateri, ki so trdili, da so kristjani, začeli širiti lažne nauke. (Apd. 20:29, 30; 2. Tes. 2:3) Ti odpadniki so zameglili identiteto edinega pravega Boga. V svojih izvodih Svetega pisma so na primer prenehali uporabljati Božje ime in ga nadomestili z nazivi, kot je »Gospod«. Ker so odstranili Božje osebno ime in ga nadomestili z »Gospod«, so bralci težje videli, kako se Jehova razlikuje od drugih »gospodov«, omenjenih v Svetem pismu. (1. Kor. 8:5) Isti naziv »Gospod« so uporabili tako za Jehova kot za Jezusa, zato ljudje težko razumejo, da sta Jehova in njegov Sin različni osebi. (Jan. 17:3) Zaradi te zmešnjave je nastal nauk o Trojici – nauk, ki ga Sveto pismo ne uči. Zato se Bog mnogim zdi skrivnosten in verjamejo, da ga ne morejo spoznati. Kakšna laž! (Apd. 17:27)

12. K čemu spodbuja kriva religija in kakšne so posledice, kot to piše v Rimljanom 1:28–31?

¹² Satan spodbuja nemoralne želje. V starodavnem Izraelu je Satan uporabil krivo religijo, da je spodbujal k spolni nemorali. Danes dela enako. Kriva religija dopušča in celo spodbuja nemoralno vedenje. Zaradi tega mnogi, ki trdijo, da služijo Bogu, ne upoštevajo jasnih Božjih moralnih meril. Apostol Pavel je v svojem pismu Rimljanom napisal, kakšne so posledice tega, da kriva religija spodbuja spolno nemoralo. (Beri Rimljanom 1:28–31.) Med to, »kar se ne spodobi«, spadajo vse oblike spolne nemorale, tudi homoseksualnost. (Rim. 1:24–27, 32; Raz. 2:20) Kako zelo pomembno je, da ubogamo jasne svetopisemske nauke!

13. Katera je naslednja Satanova taktika?

¹³ Satan vpliva na naše naravne želje. Že po naravi se želimo naučiti spretnosti, ki nam pomagajo, da lahko poskrbimo zase in za svojo družino. (1. Tim. 5:8) Največkrat si te spretnosti pridobimo tako, da obiskujemo šolo in se marljivo učimo. Toda moramo biti previdni. V številnih državah šolski sistem ne poučuje le praktičnih spretnosti, ampak tudi človeško filozofijo. Učence se spodbuja, naj dvomijo o obstoju Boga in naj ne spoštujejo Svetega pisma. V šolah učijo, da je evolucijska teorija edina razumna razlaga za nastanek življenja. (Rim. 1:21–23) Takšno razmišljanje je v nasprotju z »Božjo modrostjo«. (1. Kor. 1:19–21; 3:18–20)

14. K čemu spodbuja človeška filozofija?

¹⁴ Človeška filozofija se ne meni za Jehovova pravična merila in jim celo nasprotuje. Ljudi ne navaja k temu, da bi razvijali lastnosti sadu Božjega duha, ampak »dela mesa«. (Gal. 5:19–23) Spodbuja ponos in prevzetnost, zato ljudje pretirano ljubijo sebe. (2. Tim. 3:2–4) Te lastnosti so v nasprotju s krotkim in ponižnim stališčem, ki bi ga morali odsevati Božji služabniki. (2. Sam. 22:28) Nekateri kristjani, ki so se šolali na univerzi, so začeli razmišljati tako kot ta svet, ne pa tako kot Bog. Poglejmo si en primer tega, kaj se lahko zgodi, če se ne zmenimo za to nevarnost.

15., 16. Kaj se naučimo iz izkušnje neke sestre?

¹⁵ Neka sestra, ki je že več kot 15 let v polnočasni službi, pravi: »Kot krščena Priča sem veliko brala in slišala o tem, kako nevarno se je šolati na univerzi, vendar se za ta opozorila nisem zmenila. Mislila sem, da ti nasveti ne veljajo zame.« Katere težave je imela zaradi tega? Tako pove: »Učenje je zahtevalo veliko mojega časa in truda, zato sem bila prezaposlena, da bi molila k Jehovu tako, kot sem včasih. Bila sem preveč izčrpana, da bi uživala v tem, da se z drugimi pogovarjam o Svetem pismu, in preveč utrujena, da bi se dobro pripravila na shode. Na srečo sem ugotovila, da zaradi visokošolskega izobraževanja nisem več imela dobrega odnosa z Jehovom. Vedela sem, da moram prekiniti šolanje, in to sem tudi storila.«

¹⁶ Kako je visokošolsko izobraževanje vplivalo na njeno razmišljanje? Takole pove: »Sram me je priznati, da sem zaradi izobraževanja postala kritična do drugih, še posebej do bratov in sester, da sem od njih preveč pričakovala in da sem se osamila. Potrebovala sem veliko časa, da sem nehala tako razmišljati. Iz te izkušnje sem se naučila, kako nevarno je, če se ne zmenimo za svarila, ki nam jih daje naš nebeški Oče po svoji organizaciji. Jehova me pozna veliko bolje, kot se poznam sama. Želim si, da bi ga takrat ubogala!«

17. a) Kaj bi morali biti odločeni delati? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁷ Bodi odločen, da se ne boš pustil zapeljati »filozofiji in prazni prevari« tega Satanovega sveta. Pazi se Satanovih taktik. (1. Kor. 3:18; 2. Kor. 2:11) Nikoli ne dovoli Satanu, da bi ti zameglil pogled na Jehova. Upoštevaj Jehovova visoka moralna merila. Ne dovoli, da bi te Satan navedel na razmišljanje, da ti ni treba upoštevati Jehovovih nasvetov. Kaj pa, če ugotoviš, da je razmišljanje tega sveta že vplivalo nate? V naslednjem članku bomo pregledali, kako nam lahko Božja Beseda pomaga premagati celo »močno utrjeno« razmišljanje in navade. (2. Kor. 10:4, 5)