Ali znate ‚razločevati, kaj je prav in kaj narobe‘?

»Presojajte, kaj je Gospodu po volji.« (EFEŽANOM 5:10)

 1. Kako je lahko tudi danes življenje zapleteno in zakaj?

»VEM, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) To pomembno dejstvo, ki ga je opazil Jeremija, je nam danes še očitnejše. Zakaj? Ker živimo v ‚nevarnih časih‘, kot je napovedala Biblija. (2. Timoteju 3:1) Vsak dan se srečujemo z zapletenimi okoliščinami, ki od nas terjajo odločitve. Te odločitve, pa naj so velike ali majhne, lahko močno vplivajo na našo fizično, čustveno in duhovno blaginjo.

 2. Katere odločitve so morda videti manj pomembne, toda kako nanje gledajo posvečeni kristjani?

² Veliko vsakdanjih odločitev je morda videti rutinskih oziroma manj pomembnih. Vsak dan se moramo na primer odločiti, kako se bomo oblekli, kaj bomo jedli, s katerimi ljudmi bomo govorili in tako naprej. O tem se odločamo skoraj samodejno, ne da bi veliko razmišljali. Vendar ali je vse to res tako nepomembno? Posvečeni kristjani zelo pazimo, da se iz naših odločitev glede obleke, videza, jedače, pijače, govora in vedenja vedno vidi, da smo služabniki Najvišjega, Boga Jehova. Spominjamo se, da je apostol Pavel rekel: »Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.« (1. Korinčanom 10:31; Kološanom 4:6; 1. Timoteju 2:9, 10)

 3. Katerim odločitvam je treba nameniti resnično veliko pozornosti?

³ Zatem pa so odločitve, ki jim je treba nameniti še več pozornosti. Na primer odločitev posameznika glede tega, ali naj se poroči ali ostane samski, zagotovo močno in trajno vpliva na njegovo življenje. Izbira prave osebe za poroko, ki bo tovariš za vse življenje, vsekakor ni majhna stvar.a (Pregovori 18:22, NW) Poleg tega naša izbira prijateljev, družbe, izobrazbe, zaposlitve ter zabave in sprostitve močno, če ne že kar odločilno vpliva na našo duhovnost in s tem na naše večno dobro. (Rimljanom 13:13, 14; Efežanom 5:3, 4)

 4. a) Kakšna zmožnost je zelo zaželena? b) O katerih vprašanjih naj bi razmislili?

⁴ Ob vsem tem je nedvomno zaželeno, da smo zmožni razlikovati med tem, kaj je prav in kaj ne, oziroma med tem, kaj se zdi pravilno in kaj je res pravilno. »Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt,« svari Biblija. (Pregovori 14:12) Zato bi se lahko vprašali: ‚Kako si lahko privzgojimo zmožnost, da razločujemo med pravilnim in napačnim? Kam se lahko obrnemo po vodstvo, ki ga potrebujemo pri odločanju? Kako so glede tega ravnali ljudje v preteklosti, kako ravnajo danes in kakšni so rezultati?‘

Svetna ‚filozofija in prazna prevara‘

 5. V kakšnem svetu so živeli zgodnji kristjani?

⁵ Kristjani v prvem stoletju so živeli v svetu grško-rimskih vrednot in idealov. Na eni strani je rimski način življenja ponujal za mnoge zavidljivo razkošje. Na drugi strani pa je v tedanjem krogu intelektualcev vršalo Platonovih in Aristotelovih filozofskih idej, pa tudi nazorov iz novejših filozofskih šol, na primer epikurejskih in stoiških. Ko je apostol Pavel na drugem misijonarskem potovanju prišel v Atene, se je srečal z epikurejskimi in stoiškimi filozofi, ki so menili, da prekašajo ‚tega kvasača‘, Pavla. (Dejanja 17:18)

 6. a) K čemu so bili zvabljeni nekateri zgodnji kristjani? b) Pred čim je posvaril Pavel?

⁶ Ob vsem tem ni težko razumeti, zakaj sta nekatere zgodnje kristjane pritegnila vzvišeno vedenje in samopašen življenjski stil okoliških ljudi. (2. Timoteju 4:10) Tisti, ki so se zlili s tedanjo stvarnostjo, so na videz uživali mnoge koristi in prednosti, njihove odločitve pa so se zdele razumne. Videti je bilo, da lahko svet ponudi nekaj dragocenega, nekaj, česar posvečeno krščansko življenje ne daje. Vendar je apostol Pavel posvaril: »Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu.« (Kološanom 2:8, SSP) Zakaj je Pavel to rekel?

 7. Koliko je v resnici vredna modrost tega sveta?

⁷ Pavel je to svarilo izrekel zato, ker je uvidel, da za razmišljanjem tistih, ki jih priteguje ta svet, preži resnična nevarnost. Še zlasti pomenljive so njegove besede ‚filozofija in prazna prevara‘. Beseda ‚filozofija‘ dobesedno pomeni »ljubezen do modrosti in prizadevanje zanjo«. Samo po sebi je to lahko koristno. Pravzaprav Biblija še posebej v knjigi Pregovorov spodbuja, naj si prizadevamo za pravim spoznanjem in modrostjo. (Pregovori 1:1–7; 3:13–18) Toda Pavel je »filozofijo« postavil ob »prazno prevaro«. Če povemo drugače, je imel Pavel modrost, ki jo ponuja ta svet, za prazno in prevarljivo. Podobna je napihnjenemu balonu, na videz je trdna, toda brez vsebine. Temeljiti odločitve o tem, kaj je prav in kaj ne, na nečem tako puhlem, kot sta svetna ‚filozofija in prazna prevara‘, bi bilo vsekakor brez pomena in celo pogubno.

Tisti, ki pravijo »hudemu dobro in dobremu hudo«

 8. a) H komu se ljudje obračajo po nasvet? b) Kakšne nasvete dajejo?

⁸ Danes ni veliko drugače. Na praktično vsakem področju človeške dejavnosti je na pretek strokovnjakov. Zakonski in družinski svetovalci, časopisni zaupni pomenkarji, samozvani terapevti, astrologi, spiritistični mediji in drugi so pripravljeni svetovati, seveda za plačilo. Toda kakšne nasvete dajejo? Pogosto biblijska moralna merila izpodrine tako imenovana nova morala. Urednik kanadskega osrednjega časopisa The Globe and Mail je na primer, ko je pisal o zavrnitvi vlade, da bi uzakonila »poroko med osebama istega spola«, objavil: »Smešno je, da se v letu 2000 dvema, ki se ljubita in sta si vdana, odreka izpolnitev njune srčne želje zato, ker sta pač istega spola.« Danes vse teži k strpnosti. Človek naj ne bi ničesar obsojal. Vse naj bi bilo relativno; absolutno pravilnega in napačnega ni več. (Psalm 10:3, 4)

 9. Kaj pogosto počnejo ljudje, ki so v družbi spoštovani?

⁹ Drugim so vzorniki pri sprejemanju odločitev ljudje, ki so družbeno in finančno uspešni, bogati in slavni. Čeprav so bogati in slavni ljudje v današnji družbi spoštovani, pa so jim kreposti, kot sta poštenost in zaupanje, pogosto samo na jeziku. Mnogi jo v prizadevanju za oblastjo in dobičkom brez zadržkov uberejo kar po bližnjici in poteptajo vsa moralna načela. Nekateri za to, da bi postali slavni in priljubljeni, brezbrižno zavržejo ustaljene vrednote in merila, in jih zamenjajo za pozornost zbujajočo in šokantno vedenje. Rezultat tega je k dobičku usmerjena vsedopuščajoča družba, katere moto je »Vse je dovoljeno«. Ali je potem kaj čudnega, da so ljudje zmedeni in izgubljeni, ko gre za to, kaj je prav in kaj ne? (Lukež 6:39)

10. Kako se uresničujejo Izaijeve besede o dobrem in slabem?

¹⁰ Slabe odločitve zaradi napačnega vodstva imajo pretresljive posledice, ki jih lahko vidimo vsepovsod okoli nas: razbiti zakoni in razdrte družine, zloraba drog in alkohola, nasilne mladostniške tolpe, promiskuiteta, spolno prenosljive bolezni – če jih omenimo samo nekaj. Zares, kako bi lahko pričakovali drugačno stanje, ko pa ljudje opuščajo vsa merila glede pravilnega in napačnega oziroma se ne menijo za nič, kar bi jim lahko pomagalo razumeti, kaj je prav in kaj ni? (Rimljanom 1:28–32) Natanko tako je, kot je objavil prerok Izaija: »Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo, ki imajo temo za luč in luč za temo, ki delajo grenko za sladko in sladko za grenko! Gorje jim, ki so modri v svojih očeh in razumni sami pri sebi!« (Izaija 5:20, 21)

11. Zakaj se ni razumno zanašati nase, ko se odločamo glede pravilnega in napačnega?

¹¹ Dejstvo, da je Bog staroveške Jude, ki so postali »modri v svojih očeh«, poklical na odgovornost, pa je še pomembnejši razlog, da se pri odločanju o pravilnem in napačnem ne zanašamo nase. Danes veliko ljudi podpira nazor »Samo poslušaj svoje srce« ali »Delaj to, kar čutiš, da je prav«. Toda ali je to razumno? Po tem, kar piše v Bibliji, ne. V njej je namreč nedvoumno zapisano: »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9) Ali bi se pri odločanju oprli na nekoga, ki je nezanesljiv in obupan? Najverjetneje ne. Kvečjemu bi naredili popolnoma nasprotno od tega, kar vam takšen človek reče. Zato nas Biblija opominja: »Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.« (Pregovori 3:5–7; 28:26)

Učimo se, kaj je sprejemljivo Bogu

12. Zakaj naj bi razpoznavali, »kaj je volja Božja«?

¹² Ker se torej glede tega, kaj je prav in kaj ne, naj ne bi zanašali niti na svetno modrost niti nase, kaj naj bi potem naredili? Bodimo pozorni na jasen in nedvoumen nasvet, ki ga je dal apostol Pavel: »Ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate [da boste lahko razpoznavali, SSP], kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.« (Rimljanom 12:2) Zakaj naj bi razpoznavali, kaj je Božja volja? V Bibliji je Jehova dal zapisat odkrit, vendar tehten razlog: »Kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Izaija 55:9) Namesto, da se torej zanašamo na tako imenovano zdravo pamet ali na svoj dober občutek, smo spodbujeni: »Presojajte, kaj je Gospodu po volji.« (Efežanom 5:10)

13. Kako Jezusove besede iz Janezovega evangelija 17:3 poudarjajo, da je treba vedeti, kaj je Bogu po volji?

¹³ Kako zelo je to potrebno, je poudaril Jezus Kristus z besedami: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3, SSP) Izraz ‚spoznavati‘ pomeni veliko več kakor samo »poznati«. Po Vine’s Expository Dictionary »nakazuje na odnos med osebo, ki pozna, in nekom oziroma nečim, ki je poznan; v tem pogledu je poznani njemu, ki ga pozna, dragocen oziroma pomemben, s tem pa tudi njun medsebojni odnos«. Gojiti odnos z nekom ne pomeni samo tega, da vemo, kdo je on oziroma kako mu je ime. K temu spada tudi to, da vemo, kaj mu je všeč in kaj ne, kakšne so njegove vrednote, merila, in da vse to tudi spoštujemo. (1. Janezov 2:3; 4:8)

Šolajmo zmožnost zaznavanja

14. Katera je po Pavlovih besedah glavna razlika med duhovnimi deteti in zrelimi ljudmi?

¹⁴ Kako si lahko torej pridobimo zmožnost razločevanja med pravilnim in napačnim? Na to dobimo odgovor v naslednjih Pavlovih besedah, namenjenih hebrejskim kristjanom v prvem stoletju: »Vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete. Popolnim [Zrelim ljudem, NW] pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [z rabo izšolano svojo zmožnost zaznavanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« Tukaj je Pavel primerjal ‚mleko‘, s katerim je v prejšnji vrstici opisal »začetne prvine izrekov Božjih«, z ‚močno hrano‘, namenjeno »zrelim ljudem«, ki ‚imajo z rabo izšolano svojo zmožnost zaznavanja, da razločujejo dobro in hudo‘. (Hebrejcem 5:12–14)

15. Zakaj si je treba za pridobitev točnega spoznanja o Bogu marljivo prizadevati?

¹⁵ To pomeni, da si moramo najprej zelo prizadevati pridobiti točno razumevanje Božjih meril, zapisanih v njegovi Besedi, Bibliji. Ne pričakujemo, da bomo našli seznam pravil, ki bi nam narekovala, kaj lahko storimo in česa ne smemo. Biblija ni takšna knjiga. Pavel je pojasnil: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje [svarjenje, SSP], za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17) Da bi nam njen pouk, svarjenje in vzgoja koristili, moramo spraviti v tek svoj um in zmožnost razmišljanja. Za to je potreben trud, toda rezultati – da postane človek ‚popoln, docela pripraven za vsako dobro delo‘ – so ga vredni. (Pregovori 2:3–6)

16. Kako si človek šola svojo zmožnost zaznavanja?

¹⁶ Kot je nakazal Pavel, imajo torej zreli ljudje ‚izšolano svojo zmožnost zaznavanja, da razločujejo dobro in hudo‘. S tem pa pridemo do bistva zadeve. Izraz »imeti svojo zmožnost zaznavanja izšolano« dobesedno pomeni »izuriti svoja čutila (kakor telovadec)«. (Kingdom Interlinear Translation) Izkušen telovadec lahko na določenem orodju, kot so krogi ali gred, dela bliskovite obrate, s katerimi na videz kljubuje sili težnosti ali drugim naravnim zakonom. Vse dele telesa ima ves čas pod popolnim nadzorom in že skoraj nagonsko ve, katere gibe mora narediti, da bi uspešno izvedel svojo točko. Vse to je rezultat strogega treninga in nenehnih vaj.

17. V katerem smislu naj bi bili kakor telovadci?

¹⁷ Če se želimo vedno razumno odločati, moramo biti v duhovnem pomenu izurjeni enako kakor telovadec. Naše čute in telesne dele moramo vselej popolnoma nadzorovati. (Matevž 5:29, 30; Kološanom 3:5–10) Ali denimo nadzorujete svoje oči, da ne gledajo nemoralnega gradiva, oziroma pazite na svoja ušesa, da ne poslušajo poniževalne glasbe oziroma govora? Resda je takšno škodljivo gradivo povsod okoli nas. Toda še vedno je od nas odvisno, ali bomo dovolili, da se ukorenini v našem srcu in mislih. Lahko posnemamo psalmista, ki je rekel: »Stavil si ne bom pred oči stvari pregrešne, čine razuzdanosti sovražim, ne primejo se me. [. . .] Kdor govori laž, ne bo obstal pred mojimi očmi.« (Psalm 101:3, 7)

Z rabo šolajte svojo zmožnost zaznavanja

18. Kaj nakazuje besedna zveza »z rabo« v Pavlovem pojasnilu o šolanju svoje zmožnosti zaznavanja?

¹⁸ Mislimo na to, da si zmožnost zaznavanja za razločevanje tega, kaj je prav in kaj narobe, lahko izšolamo »z rabo«. Če povemo drugače, bi se morali naučiti, da pred vsako odločitvijo uporabimo svoje umske zmožnosti in razločimo, katera biblijska načela so s tem povezana in kako jih lahko uporabimo. Razvijmo navado, da raziskujemo po biblijskih publikacijah, ki jih dobivamo po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45, NW) Seveda lahko tudi poiščemo pomoč zrelih kristjanov. Toda če si sami prizadevamo preučevati Božjo Besedo in molimo k Jehovu za vodstvo in duh, se nam to dolgoročno lahko bogato obrestuje. (Efežanom 3:14–19)

19. S čim smo lahko blagoslovljeni, če postopoma šolamo svojo zmožnost zaznavanja?

¹⁹ Svojo zmožnost zaznavanja postopoma šolamo s ciljem, da »ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje«. (Efežanom 4:14) Namesto tega se bomo na temelju spoznanja in razumevanja, kaj je sprejemljivo Bogu, lahko modro odločali v velikem in malem, s čimer bomo koristili sebi, krepili sočastilce, predvsem pa ugajali našemu nebeškemu Očetu. (Pregovori 27:11) V teh nevarnih časih je to resničen blagoslov in zaščita!

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Kakšno zmožnost potrebujemo, da bi se razumno odločali?

• Zakaj ni modro, da se pri odločanju o pravilnem in napačnem oziramo na veljake ali se zanašamo na lastne občutke?

• Zakaj naj bi tedaj, ko smo pred odločitvijo, zatrdno vedeli, kaj je Bogu po volji, in kako bi lahko bili tako prepričani?

• Kaj pomeni to, da ‚imamo izšolano svoj zmožnost zaznavanja‘?

[Slika na strani 9]

Obračati se po vodstvo na bogate in slavne je brez pomena

[Slika na strani 10]

Kakor telovadec moramo tudi mi popolnoma nadzorovati vse naše čute in telesne dele