Jehova — naša moč
»Jah Jehova je moja moč in sila.« – IZAIJA 12:2, NW
1. a) Zakaj so Jehovine priče drugačni ljudje? b) Kako besede iz Izaije 12:2 povedo, kaj je Jehova storil za svoje ljudstvo?
ALI obiskuješ sestanke v Kraljevski dvorani Jehovinih prič? Potem vidiš ljudi, ki so precej drugačni od drugih! Kdo so ti ljudje in zakaj so drugačni? Mi smo Božje ljudstvo, drugačni pa smo zato, ker nosimo najveličastnejše ime med vsemi imeni – ime slavnega Stvarnika vseh čudežev vesolja okrog nas. Njegovo ime nas spremlja. V njegovem imenu se radostno zbiramo k izvrstni duhovni hrani, ki jo je »ob pravem času« priskrbel po svoji organizaciji. (Luka 12:42) Kot Jehovine priče hvaležno povzdigujemo to edinstveno ime z besedami iz 12., poglavja Izaija, 2. vrstica: »Glej! Bog je moja rešitev. Zaupal bom in ne bo me strah; kajti Jah Jehova je moja moč in sila in on me bo rešil.« (NS) Naš Bog nas je reševal iz mnogih preskušenj! Sedaj pa se približuje naša končna rešitev – prav tako po roki Jah Jehove!
2. a) Kolikokrat se v Bibliji pojavi izraz »Jah Jehova« in kje? b) Katere nadomestne besede poznamo za izraz »sila« v Izaiju 12:2 in zakaj so prav tako primerne?
2 Ta izraz »Jah Jehova«, podvojeno Božje ime, najdemo v Bibliji samo dvakrat, na tem mestu in v Izaiju 26:4. Celo prevajalci prevoda King James so menili, da bi bilo prav, če ga prevedejo z »GOSPOD JEHOVA«. Glede na opombo iz New World Translation Reference Bible se kot nadomestna beseda za »silo« v Izaiju 12:2 navaja »pesem« in »hvala«. Kako resnično je to, da je vsemogočni Jah Jehova, ki svoje častilce oskrbuje z gibalno duhovno energijo, vreden naših ubranih pesmi hvale! (Izaija 40:28–31)
3. a) Kaj je Jah Jehova omogočil in na osnovi česa? b) Kako na Jehovine priče vplivajo besede apostola Pavla iz Rimljanom 11:33–36?
3 Jehovina modrost, pravičnost in ljubezen uravnavajo njegovo moč. V izkazovanju teh božanskih lastnosti je Jah Jehova na osnovi odkupne žrtve omogočil rešitev človeštva. V tej zvezi je apostol Pavel vzkliknil: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova pota! ‚Kdo je namreč spoznal Jehovino misel? Ali kdo mu je bil za svetovalca? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi moral dobiti povračilo?‘ Zakaj iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.« (Rimljanom 11:33–36, JP) Kako primerno je torej, da se trdno držimo Jah Jehove in izjavljamo, da se popolnoma zanesemo nanj in mu zaupamo kot vsemogočnemu Bogu in suverenemu Gospodu! (Primerjaj Hebrejcem 3:14.)
4. a) Zakaj je lahko prerok z dobrim razlogom dejal: ,Zaupal bom in ne bo me strah‘? b) Zakaj imajo Jehovine priče dober razlog za zaupanje v Jah Jehovo v tem 20. stoletju?
4 Izaija je prav ravnal, ko je izjavil: ‚Zaupal bom in ne bo me strah.‘ Prerok je kasneje dodobra spoznal Božja dela reševanja. Bil je priča, ko je Jehova spolnil svojo besedo in ponižal Asirijo in njenega oholega kralja Senaheriba. V eni noči je angel, ki ga je poslal vsemogočni Bog Jehova, pobil 185 000 asirskih vojakov! Tako veličastno jih je rešil zato, ker so kralj Ezekija in vsa Judeja neomajno zaupali v Jah Jehovo. (Izaija 37:6, 21, 36–38) V tem 20. stoletju je Jehova prav tako reševal svoje ljudstvo pred zatiranji, prepovedmi, preganjanji in iz koncentracijskih taborišč. Podobno kot tisti bahaški Asirci za časa Izaija, se je nacistični voditelj Hitler posmehoval Jehovinim pričam in je ob neki priložnosti vpil: »To zalego bomo iztrebili iz Nemčije!« Vendar je bil iztrebljen Hitler skupaj s svojimi nacisti. In sedaj je tam namesto majhne skupine nemških Jehovinih prič, ki so zaupali v Jehovo, več kot 121 200 prič! (Psalm 27:1, 2; Rimljanom 8:31, 37)
5. V kakšnem smislu se besede iz Izaija 12:3–5 danes nanašajo na ljudstvo, ki zaupa Bogu?
5 Kjerkoli se pojavijo preganjanja, se Jehovino ljudstvo, ki zaupa vanj, okrepi in osveži, ko pije življenje dajajočo vodo resnice. Ravno tako je, kot je Božji prerok dejal v Izaiju 12:3–5: »Z radostjo boste vodo zajemali iz studencev rešitve. In porečete tisti dan: ‚Slavite Jehovo, kličite ime njegovo, oznanjujte med ljudstvi dejanja njegova, razglašujte, da je vzvišeno njegovo ime! Pojte Jehovi, ker je storil velike reči. Naj bo to znano po vsej zemlji.‘« (EI) Zato še naprej globoko zajemajmo resnico o Kraljestvu in hvaležno slavimo ime našega suverenega Gospoda, Jehove. S celovitim zaupanjem v Jehovo »oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah«. (2. Timoteju 4:2, JP) Karkoli bi že naredili nasprotniki, Jah Jehova nas bo ljubeče vodil po poti rešitve!
Mesto silnih narodov
6., 7. a) Zaradi česa bi njegovi častilci rnorali častiti Jehovo, kot to piše v Izaiju 25:1? b) Kako Izaija 25:2, 3 opisuje neko mesto? c) Na katero mesto je prerok verjetno mislil in zakaj?
6 Preglejmo sedaj 25. poglavje Izaijeve knjige. V 1. vrsti beremo: »Jehova, ti si moj Bog, slavim te in hvalim tvoje ime. Zakaj storil si čudovita dela, sklepe iz starodavnosti v zvestobi in resnici [zanesljivosti, NS].« (EI) Častilci, ki zaupajo Jehovi, ga slavijo za čudovita dela, ki jih je naredil sredi njih. Toda Izaija nato zaide v ostro nasprotje in pravi Jehovi: »Zakaj naredil si iz mesta groblje, iz utrjenega kraja razvalino, iz palače prevzetnih podrtijo, nikdar več se ne pozida ... Mesto silnih narodov se te [Jehove] boji.« (Izaija 25:2, 3, EI)
7 Katero je to neimenovano nasilno mesto? Morda je Izaija mislil na Ar, glavno mesto Moaba, ki je vedno bilo sovražno Božjemu ljudstvu. Vendar iz sovisnosti tukaj izgleda, da bolj ustreza drugi veji satanove organizacije – glavnemu sovražniku Babilonu. Ob določenem času bi naj bil Babilon uničil Judo in Jeruzalem, razdejal Jehovin dom čaščenja in odpeljal preživele v ujetništvo. Izaija takole citira bahanje babilonskega kralja: »Nad nebo se povzpnem, nad Božjimi zvezdami postavim svoj prestol, na gori zbora ... bom imel svoj sedež ... Enak bom Najvišjemu.« Toda Jehova bi naj poslal Kira iz Perzije, ki bo uničil Babilon in vrnil Božji narod v njihovo deželo. Kot je bilo prerokovano, danes stari Babilon ni nič drugega kot »kup kamenja« in »podrtija«. (Izaija 14:12–14, EI; 13:17–22)
8., 9. a) S katerim drugim Babilonom se morajo boriti Jehovini častilci in kako se je razvil? b) Kako ga opisuje Izaija in zakaj je ta izraz ustrezen?
8 Toda več kot 2500 let po padcu Babilona, se morajo častilci Jehove boriti z drugim Babilonom – »Babilonom velikim, [ki je] mati nečistnic in gnusob zemlje«. (Razodetje 17:5) To je svetovno kraljestvo lažne religije. Njegov zametek se je pojavil kmalu po potopu v Noetovih dneh, ko je Nimrod zgradil prvotni Babilon, ki je postal zibelka lažne, sektaške religije. Jezus in njegovi apostoli so vzpostavili krščanstvo, odpadniki so onesnažili vode resnice, ko so vpeljali poganske babilonske ‚nauke demonov‘ in tako se je krščanski religiozni sestav izrodil. (1. Timoteju 4:1) To posnemalno krščanstvo je postalo del »Babilona velikega«, ki se razteza po vsej zemlji v vse narode sveta. Izaija ga opisuje kot ‚mesto nasilnih narodov‘. (NS)
9 Več kot štiri tisočletja, od ustanovitve prvotnega Babilona, pa vse do danes, so kruti diktatorji po, tiranskih duhovnikih zatirali in nadzorovali navadne ljudi. Tako je ‚človek vladal ljudem v njih nesrečo‘. (Propovednik 8:9) Jezusu so se ljudje zasmilili, ker so bili »izmučeni in razkropljeni« zaradi takšnih lažnih religioznih pastirjev. Danes je najbolj malopridna skupina prepoznana kot »človek greha«, sestavljena pa je iz duhovščine krščanstva, ki poveličuje samo sebe in prevzema vodstvo pri nasprotovanju in preganjanju Jehovinih prič. (Matej 9:36; 2. Tesaloničanom 2:3, 4)
10. a) Kako je glede na Izaija 25:3 ,mesto nasilnih narodov‘ bilo prisiljeno slaviti Jehovo in se ga bati? b) Kako v Izaiju 25:4, 5 Izaija govori o Jehovi tako v pogledu »nizkih« kot »nasilnikov«?
10 Leta 1919 je Jehova svoj pravi narod osvobodil izpod nadzora »Babilona velikega«. To ‚mesto nasilniških narodov‘ je bilo prisiljeno slaviti Jehovo in je moralo zagrenjeno opazovati »čudovite stvari«, ki jih je on naredil, ko je svoje častilce obnovil za dinamično dejavnost. Tudi lažni pobožnjakarji so se morali v pričakovanju tega, kar jih čaka, bati Jehove. Stoletja se je samovoljna duhovščina povzdigovala iznad laikov. Toda sedaj Izaija govori o Jehovi: »Zakaj bil si zavetje nizkemu, zavetje ubožcu v njegovi stiski, zavetišče pred viharjem, senca pred vročino. Zakaj puhanje nasilnikov je kakor dež, ki pljuska ob zid, kakor vročina nad suhim krajem. Saj si zadušil hrup prevzetnikov. Kakor z oblačno senco vročino, tako si zadušil radostno pesem nasilnikov.« (Izaija 25:4, 5, EI)
Ni radostne pesmi v »Babilonu«!
11. Zakaj na področju »Babilona velikega« ni slišati nobene radostne pesmi; in kako je to bilo ponazorjeno na medverskem zborovanju v Asisiju, v Italiji?
11 Res so danes takšne razmere v celotnem področju »Babilona velikega«. Ni radostnih pesmi. Njegovi verski voditelji si niso na jasnem glede bogov, ki naj bi jih častili. To se je jasno pokazalo 27. oktobra 1986 na medverskem zborovanju v Asisiju, v Italiji. Tam je papež Janez Pavel II v zvezi z Mednarodnim letom miru, ki so ga proglasili Združeni narodi, zbral voditelje glavnih religij »Babilona velikega«. Vsi so molili za mir, nekateri budistični menihi kar 12 ur v enem dnevu. Toda h komu so molili? K Mariji? Ali h krščanski sveti trojici? Ali k trojici hinduistov? Ali k tisočim bogovom budizma? K Alahu? Ali pa k skromni živali lisici, ki jo častijo šintoisti? Ali pa so bile najbolj sprejemljive molitve ameriškega Indijanca iz plemena Crow? Zanj se poroča, da je imel ‚veličastno perjanico‘, ko je prižgal pipo miru in izgovarjal svojo molitev »v dim, ki se je dvigal kot kadilo v hladnem zraku«.
12. S katerimi besedami Miheja ln Izaija ne soglašajo ti pobožnjakarji?
12 Eno je gotovo: Niti eden izmed teh pobožnjakarjev, od budista Dalaj Lame do »njegove prevzišenosti«, Metodija iz grške pravoslavne cerkve, ni soglašal z biblijskimi besedami iz Miheja 4:5: »Mi pa hodimo v imenu Jehove, Boga svojega, vedno in vekomaj.« Ne soglašajo z resnico Izaijeve navdihnjene izjave v 42. poglavju, 5. in 8. vrsta: »Tako pravi Bog, Jehova, ki je ustvaril nebo in ga razpel, ki je razprostrl zemljo z njenim rastlinstvom, dal dihanje ljudstvu na njej in duha hodečim po njej: ‚Jaz sem Jehova, to mi je ime, svoje časti ne dam drugemu, ne slave svoje malikom.‘« (EI)
13. Kaj se je v Asisiju v resnici dogajalo in kako je to obsodil Jezus, ko je bil na zemlji?
13 V Asisiju so se javnosti razkazovali s ceremonijami, razlikovalnimi oblačili in ponavljajočimi molitvami. Prav to pa je Jehovin Sin Jezus obsodil, ko je bil tukaj na zemlji. Verskim voditeljem svojega časa je dejal: »Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli.« Njim pa je zabrusil: »A gorje vam, pismarji in farizeji! Hinavci. Pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Sami ne greste noter, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.« (Matej 23:5, 13, JP; glej tudi Matej 6:1–8.) Pri Bogu ne šteje zunanje razkazovanje in ne kraj čaščenja, kajti Jezus je dejal: »Bog je duh in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.« (Janez 4:21, 24)
Pravi izvor miru
14. a) Zakaj so molitve svetovnih religij za mir hinavske? b) Kako je Bog obsodil krščanske religije?
14 Ali je lahko kdo glede na zmešnjavo, ki vlada v svetovnih religijah, tako lahkoveren in misli, da lahko molitve verskih voditeljev prinesejo svetovni mir? Hinavsko so molili stotine let, istočasno pa so bili z vsemi silami vpleteni v vojne med narodi, križarske pohode in sramotna preganjanja. Jehovin prerok je vprašal: »Ali more zamorec spremeniti svojo polt, panter svoje maroge? Potem bi tudi vi mogli dobro delati, ko ste se navadili hudega.« (Jeremija 13:23, EI) Najvidnejši del »Babilona velikega« – svetovnega kraljestva lažne religije – krščanska religija, je bila še posebej stehtana na božanski tehtnici in se je izkazala za prelahko. Obsojena je! (Jeremija 2:34, 35, 37; 5:29–31; Danijel 5:27)
15. Kako bo Jehova ustvaril trajni mir; in kako tisti, ki zaupajo vanj, služijo za mir?
15 Jehova, »Bog miru«, bo ustvaril trajni mir, ko bo uničil vse, ki so krivi za prelito kri, zemljo pa poselil z ljudmi, ki zares ljubijo resnico in pravičnost. (Filipljanom 4:9) Kot je dejal David, bodo krotki »zaupali v Jehovo in delali dobro«, ter »podedovali zemljo« in »se resnično razveseljevali obilja miru«. (Psalm 37:3, 11, NS) Tisti, ki ‚vedno zaupajo v Jehovo in delajo dobro‘, služijo za mir na način, ki se ga z zmedenimi molitvami nasprotujočim bogovom, malikom in podobam ne da nikdar doseči. (Psalm 115: 2–8; Izaija 44:14–20)
16. Kakšno pojedino je Jehova pripravil tistim krotkim ljudem, ki so izšli iz ,mesta nasilnih narodov‘?
16 Med molitvami in upanjem Božjega ljudstva in tistih, ki podpirajo »Babilon veliki«, je velika razlika! Kako dobro se zavedamo tega, da je ‚radostna pesem nasilnikov zadušena‘! (Izaija 25:5) Toda, ko Izaija govori o krotkih, ki bodo zbrani iz ‚mesta nasilnih narodov‘, nadaljuje: »Jehova nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom.« (Izaija 25:6) Duhovna pojedina, na kateri danes sodelujejo tisti, ki prihajajo častit Jehovo, je zares pojedina, slastna in zadovoljujoča! Naša srca so okrepljena za vztrajanje in zelo veseli smo, ko goreče služimo Jehovi in pričakujemo obnovo in gostijo z dobrimi stvarmi, ki jih je Jehova obljubil za novo zemljo. (Psalm 104:1, 14, 15; Matej 19:28)
17. Katere »čudovite stvari« bo Jehova naredil; in kakšno veselje bo to prineslo?
17 Jah Jehova bo kmalu storil »čudovite stvari«, odstranil bo »Babilon veliki« in tudi »zagrinjalo« obsodbe, ki zagrinja človeštvo zaradi Adamovega greha. (Izaija 25:7) Da, na osnovi Jezusove žrtve bo naš Bog izpolnil prerokbo iz Izaije 25:8: »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je Jehova.« Kakšno bo veselje, ko bosta odstranjena Adamov greh in smrt in bomo pozdravljali ljubljene osebe, ki se bodo vračale iz objema smrti! Kako radostno bo vedeti, da so Jehovine zveste priče dale popoln odgovor velikemu zasmehovalcu, satanu hudiču! (Pregovori 27:11) Nikoli več jih ne bo nihče obrekoval, zmagala bo njihova neoporečnost. ‚Zvesto in zanesljivo‘ bo sam Jehova spolnil obljubljene stvari, svoje »namere iz starodavnosti«. Vsa zemlja bo postala pravični raj, naseljen s pravičnimi ljudmi. Ali to ni veličastno upanje?
18. Kaj smo kljub pritiskom odločni delati v skladu z Izaijo 25:9?
18 Če bomo v teh mračnih dneh vedno zaupali v Jehovo, bomo gotovo nagrajeni. Vseeno s kakšnimi pritiski bi se morali boriti v vsakdanjem življenju – pa naj gre za vzdrževanje naših družin, za čvrsto držanje biblijskih načel v šoli ali za oznanjevanje v težavnih področjih – vedno zaupajmo v Jehovo. Rešitev nam bo zagotovljena, če bomo ostali v zaupnem odnosu z Jehovo, »poslušalcem molitev«. (Psalm 65:2) Zato bodimo odločni, da bomo ostali med tistimi, ki govore tako, kot piše v Izaiju 25:9: »Glejte, to je naš Bog! Čakali smo ga, da nas reši. To je Jehova, ki smo vanj upali! Radujmo in veselimo se, da nas je rešil.« (EI)
Vprašanja za ponavljanje
◻ V kakšnem pogledu je Jah Jehova naša moč in sila?
◻ Kaj je ‚mesto nasilnih narodov‘?
◻ Kako je bilo to ‚mesto nasilnih narodov‘ prisiljeno slaviti Jehovo in se ga tudi bati?
◻ Kaj pokaže, da v »Babilonu velikem« ni nobene radostne pesmi?
◻ Katere »čudovite stvari« bo Jehova še storil za svoje ljudstvo?