Kristjanova vera bo preskušana
»Vera [. . .] ni last vseh.« (2. TESALONIČANOM 3:2)
1. Kako je iz zgodovine razvidno, da niso vsi imeli resnične vere?
V VSEJ zgodovini so bili možje, žene in otroci, ki so imeli resnično vero. Pridevnik »resnično« je povsem ustrezen, saj je vera milijonov drugih bila bolj podobna lahkovernosti, bila je torej zgolj verjetje v nekaj brez trdnega temelja oziroma razloga. Pogosto je bila povezana s krivimi bogovi, oziroma jo je zaznamovalo čaščenje, ki ni po volji Vsemogočnemu Jehovu, niti v soglasju z njegovo razodeto Besedo. Apostol Pavel je zato napisal: »Vera [. . .] ni last vseh.« (2. Tesaloničanom 3:2)
2. Zakaj je nujno preiskati svojo vero?
2 Ta Pavlova izjava pa obenem tudi nakazuje, da so nekateri tedaj vendarle imeli resnično vero in sklepamo lahko, da jo imajo tudi danes. Večina bralcev te revije si želi imeti takšno resnično, pravo vero in jo še krepiti, torej vero, ki je v skladu s točnim spoznanjem božje resnice. (Janez 18:37; Hebrejcem 11:6) Si to želite tudi vi? Če si, potem se pač morate sprijazniti z dejstvom, da bo vaša vera preskušana, in se na to tudi pripraviti. Zakaj lahko to rečemo?
3., 4. Zakaj bi morali glede preskušenj vere gledati na Jezusa?
3 Priznati moramo, da je Jezus Kristus bistvo naše vere. Biblija zanj pravi, da je Dovrševalec naše vere, in sicer zaradi vsega, kar je govoril in delal, predvsem pa zaradi tega, kako je spolnil prerokbe. Utrdil je temelj, na katerem lahko ljudje zgradimo resnično vero. (Hebrejcem 12:2; Razodetje 1:1, 2) Kljub temu zanj beremo, da je bil ‚izkušan [preskušan, Ekumenska izdaja] v vsem kakor mi, a brez greha‘. (Hebrejcem 4:15) Njegova vera je torej bila preskušana. To pa nam še zdaleč ne bi smelo vzeti poguma oziroma nam vliti strahu, moralo bi nas potolažiti.
4 Jezus se je iz velikih preskušenj, ki jih je prestal, tudi iz tiste, ko je pretrpel smrt na mučilnem kolu, ‚učil pokorščine‘. (Hebrejcem 5:8) Dokazal je, da ljudje lahko živimo po pravi veri, pa naj smo pred še takšnimi preskušnjami. To je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, kaj je Jezus rekel za svoje sledilce: »Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega.« (Janez 15:20) Za svoje sledilce v naših dneh je namreč napovedal: »Sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.« (Matevž 24:9)
5. Kako je iz Svetega pisma razvidno, da bomo imeli preskušnje?
5 Na začetku tega stoletja se je pri Božji hiši začela sodba. To je napovedovalo tudi Sveto pismo z naslednjimi besedami: »Kajti čas je, da se začne sodba pri hiši Božji: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni evangeliju Božjemu? In če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik?« (1. Petrov 4:17, 18)
Zakaj preskušnja vere?
6. Zakaj je preskušena vera dragocena?
6 Nepreskušena vera nekako nima dokazane vrednosti, prav tako se zanjo ne ve, kakšna je. Primerjali bi jo lahko z neunovčenim čekom. Morda ček dobite v plačilo za opravljeno delo, za blago, ki ga dostavite, ali pa ga dobite celo za darilo. Ček je morda videti čisto v redu. Toda ali je res? Ali je res vreden toliko, kolikor piše na njem? Enako tudi naša vera ne sme biti le navidezna oziroma zgolj zatrjevanje, da jo imamo. Biti mora preskušena, če hočemo dokazati, da ima praktično vrednost, da je res kakovostna. Šele ko je preskušena, lahko denimo vidimo, da je močna in nekaj vredna. Obenem pa lahko preskušnja tudi odkrije področja, na katerih je vero treba prečistiti ali pa ojačati.
7., 8. Kdo oziroma kaj nam povzroča preskušnje vere?
7 Bog preganjanje in druge preskušnje vere dopušča. Pa vendar beremo: »Nihče naj v preskušnji ne govori: ‚Bog me skuša.‘ Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.« (Jakob 1:13, EI) Koga oziroma kaj potem kriviti za takšne preskušnje? Satana, svet in svoje nepopolno telo.
8 Pritrdimo lahko, da Satan zelo vpliva na ta svet, njegovo mišljenje ter na njegovo vedenje in navade. (1. Janezov 5:19) Verjetno tudi vemo, da prav on ščuva k preganjanju kristjanov. (Razodetje 12:17) Toda ali se prav tako dobro zavedamo, da nas Satan skuša zavesti, s tem da pritiska na naše nepopolno meso, nas mami s posvetnimi vabami in upa, da bomo nasedli, nehali poslušati Boga Jehova in tako zgubili njegovo odobravanje? Seveda pa nas Satanove metode ne bi smele presenetiti, saj je povsem enake metode uporabil tudi takrat, ko je hotel skušati Jezusa. (Matevž 4:1–11)
9. Kako nam zgledi vere lahko koristijo?
9 Jehova nas po svoji Besedi in krščanski občini oskrbuje s pozitivnimi zgledi vere, ki jih lahko posnemamo. Pavel je svetoval: »Posnemalci moji bodite, bratje, in glejte na one, ki tako žive, kakor imate nas za zgled.« (Filipljanom 3:17) Pavel je kljub velikim preskušnjam, ki jih je moral prestajati, bil eden od Božjih maziljenih služabnikov, ki so v prvem stoletju bili res zgledni v delih vere. Tudi danes, na koncu dvajsetega stoletja, nam ne manjka podobnih zgledov vere. Besede iz Lista Hebrejcem 13:7 danes ravno tako veljajo, kot so takrat, ko jih je Pavel napisal: »Spominjajte se vodnikov svojih, ki so vam oznanjali besedo Božjo; ozirajoč se v izhod njih življenja, posnemajte njih vero.«
10. Katere posebne zglede vere iz novejšega časa imamo?
10 Ta opomin ima še večjo težo, če upoštevamo izid življenja pripadnikov maziljenega ostanka. Lahko se oziramo na njihov zgled in posnemamo njihovo vero. Ta je namreč resnična, prečiščena v preskušnjah. Iz majhnih začetkov v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila svetovna krščanska bratovščina. Sad njihove vere in zdržljivosti vse do danes je več kot pet milijonov in pol Jehovovih prič, ki sedaj oznanjajo in poučujejo o Božjem kraljestvu. Dokaz njihove preskušene vere je sedanja svetovna občina gorečih pravih častilcev. (Titu 2:14)
Preskušnja vere, povezana z letom 1914
11. Kako pomembno je bilo leto 1914 za C. T. Russlla in njegove sodelavce?
11 Že leta pred izbruhom prve svetovne vojne je maziljeni ostanek razglasil, da bo leto 1914 pomembna letnica v biblijskem prerokovanju. Vendar pa so bila nekatera njihova pričakovanja prenagljena, pa tudi predvidevanja, kaj se bo še zgodilo, ne povsem pravilna. C. T. Russell, prvi predsednik Watch Tower Society, in njegovi sodelavci so denimo ugotovili, da bo treba, kar zadeva oznanjevanje, opraviti še veliko dela. Prebrali so namreč: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Le kako bo njihova sorazmerno majhna skupinica sploh lahko to opravila?
12. Kako se je na biblijsko resnico odzval eden od Russllovih sodelavcev?
12 Poglejmo, kako je to vplivalo na Russllovega sodelavca A. H. Macmillana. Macmillan se je rodil v Kanadi. Še ne 20 let star je dobil Russllovo knjigo The Plan of the Ages (1886). (Ta knjiga, katere drugi naslov je bil The Divine Plan of the Ages, je bila 1. zvezek zelo razširjene zbirke Studies in the Scriptures. Drugi zvezek iz te zbirke, The Time Is at Hand [1889], je opozarjal, da se bodo leta 1914 končali »časi poganov«. [Lukež 21:24]) Tisto noč, ko jo je začel brati, je pomislil: »Mislim, da je tole resnica!« Poleti leta 1900 je na zborovanju Preučevalcev Biblije (kot so se takrat imenovali Jehovove priče) spoznal brata Russlla. Kmalu se je krstil in začel skupaj z njim delati v upravnem središču Skupnosti v New Yorku.
13. V čem so Macmillan in drugi videli problem glede spolnitve Matevževega evangelija 24:14?
13 Ti maziljeni kristjani so na temelju prebiranja Biblije opozarjali, da bo leto 1914 prelomnica v Božjem namenu. Toda Macmillan in drugi so se spraševali, kako bo oznanjevanje narodom, napovedano v Matevževem evangeliju 24:14, opravljeno v tako kratkem času, ki jim je še preostal. Macmillan je kasneje povedal: »Spomnim se, da sva se z bratom Russllom o tem večkrat pogovarjala, in on je imel navado reči: ‚Poglej brat, že tu v New Yorku živi več Židov kot v Jeruzalemu. Tu živi več Ircev kot v Dublinu, in več Italijanov kot v Rimu. In če vsem tem oznanimo sporočilo, bo to pomenilo oznaniti vsemu svetu.‘ Toda s tem se nekako nismo mogli zadovoljiti. Pa smo se domislili ‚Fotodrame‘.«
14. Katerega izjemnega projekta so se lotili pred letom 1914?
14 »Fotodrama Stvarjenje« je bila resnično velika novost! Bila je kombinacija gibljive slike in barvnih diapozitivov, sinhronizirana z biblijskimi govori in glasbo z gramofonskih plošč. Leta 1913 je v Stražnem stolpu o zborovanju v Arkansasu v ZDA pisalo: »Soglasno je bilo sklenjeno, da je nastopil čas, da za poučevanje biblijskih resnic začnemo uporabljati gibljivo sliko. [. . .] [Russell] je povedal, da je na tem projektu delal že tri leta ter da je končanih že več sto čudovitih slik, ki bodo prav gotovo privabile veliko ljudi in bodo objavile evangelij ter pomagale ljudem vrniti se k veri v Boga.«
15. Kakšne uspehe je imela »Fotodrama«?
15 »Fotodrama« je po svoji otvoritveni predstavitvi januarja 1914 v tem resnično uspela. V nadaljevanju bomo lahko prebrali nekaj Stražnostolpnih zapisov iz leta 1914:
1. april: »Neki duhovnik je po ogledu dveh delov izjavil: ‚Videl sem komaj pol FOTODRAME STVARJENJE, pa sem se iz nje o Bibliji naučil več kot v treh letih šolanja na teološkem semenišču.‘ Neki jud pa je po ogledu pripomnil: ‚Domov sem prišel boljši jud, kot pa sem tja prišel.‘ DRAMO si je ogledalo tudi več katoliških duhovnikov in nun in vsi so izrazili veliko priznanje. [. . .] Končanih je komaj dvanajst delov DRAME [. . .] Toda predvajali smo jo že v enaintridesetih mestih [. . .] Več kot petintrideset tisoč ljudi na dan vidi dramo, jo posluša, občuduje, razmišlja in ob tem uživa blagoslov.«
15. junij: »Ob teh prizorih sem postal še gorečnejši za širjenje Resnice ter še bolj vzljubil Nebeškega očeta in našega dragega starejšega Brata Jezusa. Vsak dan prosim Boga, naj kar najbolj blagoslovi predstavitve FOTODRAME STVARJENJE in vse, ki pri tem sodelujejo. [. . .] Vaš služabnik v Njem, F. W. KNOCHE (Iowa).«
15. julij: »Z veseljem pišemo o čudovitem vtisu, ki ga je drama naredila na naše mesto, in prepričani smo, da je namen tega oznanila svetu tudi to, da se zberejo še mnogi, ki dokazujejo, da so dragulji, ki jih je izbral sam Gospod. Poznamo kar nekaj iskrenih Preučevalcev Biblije, ki so se pridružili tukajšnjemu Razredu ravno zaradi delovanja s Fotodramo. [. . .] Vaša sestra v Gospodu, EMMA L. BRICKER.«
15. november: »Prepričani smo, da boste radi prisluhnili poročilu o odličnem pričevanju s FOTODRAMO STVARJENJE v Londonski operi v Kingswayu. Gospodova roka je bila pri tej predstavi tako enkratno in v vseh podrobnostih očitna, da se je bratovščina neizmerno veselila. [. . .] Obiskovalci prihajajo iz različnih družbenih slojev in vrst ljudi. Med občinstvom smo opazili tudi veliko duhovnikov. Neki vikar [. . .] je prosil še za dve vstopnici, da bi si dramo lahko z ženo še enkrat ogledala. Pastor anglikanske cerkve si je DRAMO ogledal kar nekajkrat in [. . .] s sabo pripeljal še mnoge svoje prijatelje. Prišla sta tudi dva škofa in več ljudi s plemiškimi nazivi.«
1. december: »Z ženo se iz srca zahvaljujeva našemu Nebeškemu Očetu za ta veliki in neprecenljivi blagoslov, ki smo ga bili deležni s tvojo pomočjo. Zaradi tvoje čudovite FOTODRAME sva z ženo spoznala in sprejela Resnico [. . .] Imava že šest tvojih zvezkov STUDIES IN THE SCRIPTURES. So nama v veliko pomoč.«
Takratni odziv na preskušnje
16. Zakaj je leto 1914 pomenilo preskušnjo vere?
16 Kaj pa se je zgodilo, ko so ti iskreni in predani kristjani ugotovili, da se njihova pričakovanja, namreč ta, da naj bi se leta 1914 združili z Gospodom, niso uresničila? Maziljenci so tedaj prestajali izjemno težavne čase. Stražni stolp, 1. november 1914, je objavil: »Ne pozabimo, da smo v času preskušenj.« V knjigi Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom (1993) beremo o tem naslednje: »Obdobje od leta 1914 do 1918 je bilo za Preučevalce Biblije res ‚čas preskušenj‘.« Ali bodo svojo vero prečistili in prilagodili razmišljanje, da bi se lahko lotili velikega dela, ki je bilo pred njimi?
17. Kako so se zvesti maziljenci odzvali na to, da so še po letu 1914 ostali na zemlji?
17 V Stražnem stolpu, 1. september 1916, je pisalo: »Mislili smo, da bo žetev zbiranja Cerkve [maziljenih] dovršena pred koncem časov narodov, vendar Biblija tega nikjer ne pravi. [. . .] Ali obžalujemo, ker se žetveno delo nadaljuje? [. . .] Zdaj bi morali biti, dragi bratje, zelo hvaležni Bogu, čedalje bolj bi morali ceniti čudovito resnico, ki jo imamo po Njem prednost gledati, se z njo poistiti in jo s čedalje večjo vnemo pomagati posredovati drugim, da bi jo tudi oni spoznali.« Njihova vera je torej bila na preskušnji, toda spoprijeli so se s tem in preskušnjo uspešno prestali. Toda kot kristjani bi se seveda morali zavedati, da je preskušenj vere lahko veliko in da se med sabo razlikujejo.
18., 19. Katere druge preskušnje vere so še čakale Božje ljudstvo kmalu po smrti brata Russlla?
18 Maziljeni ostanek je na primer čakala še ena vrsta preskušnje, in sicer kmalu po smrti brata Charlesa T. Russlla. To je bila preskušnja zvestovdanosti in vere. Kdo je bil ‚zvesti suženj‘ iz Matevževega evangelija 24:45, NW? Nekateri so menili, da je to bil brat Russell, zato niso hoteli sodelovati v novih organizacijskih pripravah. Če je bil suženj res on, kaj naj bi bratje počeli zdaj, ko je umrl? Ali naj bi sledili nekemu novoimenovanemu posamezniku ali pa je bil sedaj čas, da spoznajo, da Jehova kot sredstvo oziroma razred sužnja ne uporablja le enega človeka, ampak celotno skupino kristjanov?
19 Pravi kristjani so bili še enkrat preskušani leta 1918, ko so svetne oblasti, ki jih je podpihovala duhovščina tako imenovanega krščanstva, proti Jehovovi organizaciji ‚ustvarjale muko v imenu zakona‘. (Psalm 94:20, SSP) V Severni Ameriki in Evropi se je proti Preučevalcem Biblije sprožil val nasilnega preganjanja. Nasprotovanje, ki ga je podpihovala duhovščina, je doseglo vrhunec 7. maja 1918, ko so ameriške zvezne oblasti izdale nalog za aretacijo J. F. Rutherforda in nekaj njegovih bližnjih sodelavcev, med drugim tudi A. H. Macmillana. Po krivem so jih obtožili upora, oblasti pa so namenoma prezrle njihov zagovor, da so nedolžni.
20., 21. Kaj je potekalo med maziljenci, kot je to bilo napovedano v Malahiju 3:1–3?
20 Čeravno se takrat niso zavedali, pa je že potekalo očiščevanje, opisano v Malahiju 3:1–3: »Kdo pa more prenesti dan prihoda njegovega in kdo obstoji, kadar se on prikaže? Kajti on [angel zaveze] bode kakor ogenj topilca in kakor lug belilca. In sedel bo kakor topilec, ko čisti srebro, in čistil bo sinove Levijeve in jih prečistil kakor zlato in srebro, da bodo prinašali GOSPODU daritve v pravičnosti.«
21 Proti koncu prve svetovne vojne so bili nekateri Preučevalci Biblije še pred eno preskušnjo vere: ali bodo ostali popolnoma nevtralni v posvetnih vojaških zadevah. (Janez 17:16; 18:36) Nekateri niso. Zato je Jehova leta 1918 v svojo duhovno tempeljsko ureditev poslal »angela zaveze«, Kristusa Jezusa, da bi skupinico svojih častilcev očistil posvetnih madežev. Tisti, ki so se zavezali živeti po pravi veri, so se iz tega marsikaj naučili, šli naprej ter še dalje goreče oznanjevali.
22. Kaj bomo o preskušnjah vere še pregledali?
22 Vendar to, kar smo pregledali, ni le zanimiv izsek iz zgodovine, ki bi bil že za nami. Povezano je neposredno s sedanjostjo, z duhovnim stanjem današnje Jehovove svetovne občine. Pa se v naslednjem članku dotaknimo nekaterih preskušenj vere, s katerimi se spoprijema današnje Božje ljudstvo, in si oglejmo, kako jih lahko premagamo.
Ali se spomnite?
◻ Zakaj bi Jehovovo ljudstvo moralo pričakovati, da bo njihova vera preskušana?
◻ Kako vse so si pred letom 1914 prizadevali širiti Božje sporočilo?
◻ Kaj je bila »Fotodrama« in kakšen uspeh je imela?
◻ Kako so dogodki med letoma 1914 in 1918 preskusili maziljence?
[Slika na strani 12]
Nekje na prelomu prejšnjega stoletja so ljudje v mnogih deželah preučevali Biblijo skupaj s posameznimi izdajami »Millenial Dawna«, ki so se pozneje preimenovale v »Studies in the Scriptures«
[Slika na strani 13]
Pismo C. T. Russlla z uvodnim besedilom s posnetka, ki se glasi: » ‚Fotodramo Stvarjenje‘ predstavlja IBSA – mednarodno združenje Preučevalcev Biblije, in to z namenom, da pouči javnost v versko znanstveni smeri ter brani Biblijo.«
[Slika na strani 15]
Demetrius Papageorge je potoval po raznih krajih in predvajal »Fotodramo Stvarjenje«. Kasneje so ga zaprli zaradi njegove krščanske nevtralnosti.