Molitve zahtevajo dela
Daleč je Jehova od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.« - PREGOVORI 15:29
1. Kateremu pogoju moramo zadostiti, če želimo, da bo Bog uslišal naše molitve?
VSE Jehovine zahteve so razumne, pravične in ljubeče. V nobenem primeru niso v breme. (1. Janezov 5:3) To velja tudi za njegove zahteve glede molitev, ena med njimi pa je ta da moramo živeti v skladu z našimi molitvami. Naše ravnanje mota ugajati Jehovi. Kako bi sicer lahko pričakovali, da bo našim prošnjam in rotenju naklonjen?
2., 3. Zakaj Jehova ni odgovarjal na molitve Izraelcev, kot se vidi iz besed Izaija, Jeremija in Miheja?
2 Ta vidik molitev je spregledala večina v krščanstvu, spregledali so ga tudi odpadniški Izraelci v Izaijevih dneh. Zato je Jehova navedel preroka, ki ga je zastopal, da reče: Ko tudi mnogo molite, ne slišim: »Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost dejanj svojih izpred mojih oči, nehajte delati hudo, učite se delati dobro«. (Izaija 1:15-17) Da, če so ti Izraelci hoteli, da bi jim bil Bog naklonjen, so morali ravnati tako, da bi mu ugajali. Dobro je bilo rečeno: »Če hočeš, da te bog sliši, ko moliš, moraš ti poslušati njega, ko govori.«
3 Dejansko je Bog Jehova vedno znova uvidel, da mora svoje ljudstvo Izrael spomniti na te resnice. Zato beremo: »Kdo odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba« Bogu. »Daleč je Jehova od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.« (Pregovori 28:9; 15:29) Zaradi takega stanja je Jeremija žaloval: »Z oblakom si se /Jehova/ ogrnil, da molitev ni predrla.« (Jer. Žalostinke 3:44, EI) Svarilo, ki ga je pod navdihnjenjem izrekel Mihej se je resnično izpolnilo: »Tedaj bodo klicali k Jehovi, pa jim ne odgovori: in skrije jim obličje svoje tisti čas primerno temu, kakor so hudobno delali.« (Mihej 3:4; Pregovori 1:28-32)
4. Kaj odkriva, da celo nekateri izmed Jehovinega ljudstva ne priznanvajo potrebo po uskladitvi del z molitvami?
4 Zato moramo živeti v skladu z našimi molitvami. Je danes potrebno poudariti to dejstvo? Res je potrebno, in to ne le zaradi razmer v krščanstvu, temveč tudi zaradi situacije nekaterih pripadnikov Jehovi predanega ljudstva. Od več kot 3 000 000 oznanjevalcev dobre vesti v lanskem letu, jih je kakšnih 37 000 bilo izključenih zaradi vedenja, ki se za kristjane ne spodobi. To je razmerje ena proti 80. Povsem verjetno je, da je večina teh posameznikov vsaj tu in tam molila. Toda, ali so ravnali v skladu s svojimi molitvami? Nikakor ne! Celo nekateri starešine, ki so desetletja bili v polnočasni službi, so se našli med tistimi, ki so bili tako ali drugače pokarani. Kako žalostno! Res, »kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade,« da ne bi ravnal tako, da bi njegove molitve postale za Boga nesprejemljive. (1. Korinčanom 10:12)
Zakaj molitve zahtevajo dela
5. Kako moramo dokazati našo iskrenost, če želimo, da bo Bog uslišal naše molitve?
5 Da bi Bog Jehova naše molitve slišal, moramo biti ne le moralno in duhovno čisti, ampak moramo tudi dokazati iskrenost naših molitev s tem, da delamo po tem, za kar molimo. Molitev sama ni nadomestilo za pošteno, razumno naprezanje. Jehova ne bo za nas storil nekaj, kar lahko naredimo sami, če iskreno upoštevamo nasvet njegove Besede in sledimo vodstvu njegovega svetega duha. Pripravljeni bi morali biti storiti vse kar le moremo v tem pogledu, tako da bo imel osnovo za to, da usliši naše molitve. Tako ‘ne bi smeli prositi za več, kot smo pripravljeni delati za to,’ je nekdo dobro rekel.
6. Zaradi katerih dveh razlogov naj bi molili?
6 Vseeno pa se lahko postavi vprašanje: ‘Zakaj moliti, če moramo nato delati po tem, za kar molimo?’ Molili naj bi zaradi najmanj dveh razlogov. Prvič, z našimi molitvami priznavamo, da vse dobro prihaja od Boga. On je dajalec vsakega dobrega in popolnega darila — sonca, dežja, rodovitnih razdobij in še mnogo tega! (Matej 5:45; Apostolska dela 14:16, 17; Jakob 1:17) Uspeh naših naporov je odvisen od Jehovinega blagoslova. Kot beremo v Psalmu 127:1: »Če Jehova ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji; če Jehova ne varuje mesta, stražnik zaman čuje.« (EI) Enako bistvo poudarjajo besede apostola Pavla v 1. Korinčanom 3:6, 7: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo. Tako ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne kateri zaliva, temveč, ki daje rast, Bog.«
Nekaj primerov iz preteklosti
7., 8. a) Kateri dogodek v Jakobovem življenju dokazuje, da se je zavedal, da morajo molitev spremljati dela? b) Kakšen zgled nam je pri tem kralj David?
7 Svetopisemska poročila v mnogih primerih pokažejo, da so zvesti Jehovini služabniki delali v skladu s tem, za kar so molili. Preglejmo nekaj značilnih primerov. Ker je Abrahamov vnuk Jakob dobil blagoslov prvorojenstva, ga je njegov starejši brat smrtno zasovražil. (1. Mojzesova 27:41) Približno 20 let kasneje, ko se je Jakob iz Padan-arama vračal v rojstno deželo z veliko družino in mnogo živine, je slišal, da prihaja Ezav, da bi se srečal z njim. Jakob je goreče molil za zaščito pred bratovim srdom, ker se je spominjal Ezavove mržnje. Toda ali je ostal pri tem? Ne. Poslal mu je dragocena darila, misleč: »Potolažim obličje njegovo s tem darilom, ki gre pred menoj.« Tako je tudi bilo, kajti ko sta se brata srečala, je Ezav Jakoba objel in ga poljubil. (1. Mojzesova, 32. in 33. poglavje.)
8 David je poskrbel za drugi primer ravnanja v korist tega, za kar molimo. Ko si je njegov sin Absalom nasilno prisvojil Davidov prestol, se mu je pridružil Davidov svetovalec Ahitofel. Zato je David iskreno molil za neuspeh Ahitofelovega nasveta. Ali je David le molil za to? Ne, svojega zvestega svetovalca Husaja je poučil, naj se pridruži Absalomu, da bi se izjalovil Ahitofelov nasvet. Tako je tudi bilo. Absalom je ravnal po Husajevem slabem nasvetu in je odklonil Ahitofelov nasvet. (2. Samuelova 15:31—37; 17:1—14; 18:6—8)
9. Kako je Nehemija dokazal, da se zaveda načela, da molitve zahtevajo dela?
9 Nehemija je nadaljnji primer, ki ga lahko navedemo nam v opomin. Dokončati je moral ogromen projekt — obnoviti obzidje Jeruzalema. Toda proti njemu so se zarotili mnogi sovražniki. Nehemija je molil in delal, saj beremo: »Mi pa smo molili k Bogu svojemu in smo postavili stražo zoper nje, dan in noč.« Od tedaj dalje je polovica Nehemijevih mladeničev bila v pripravljenosti, da zaščiti drugo polovico, tiste, ki so gradili obzidje. (Nehemija 4:9, 16)
Jezusov zgled
10., 11. Kateri Jezusovi zgledi pokažejo, da je ravnal v skladu s tem, za kar je molil?
10 Jezus nam je odličen zgled za to, da delamo v skladu s tem, za kar molimo. Učil nas je moliti: »Posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9) Toda Jezus je tudi naredil vse, kar je mogel, da bi njegovi poslušalci lahko posvečevali Očetovo ime. Podobno se Jezus ni omejil le na molitev: »Oče, oslavi ime svoje.« (Janez 12:28) Ne, storil je vse, kar je mogel, da bi oslavil Očetovo ime in druge navedel k temu. (Luka 5:23—26; 17:12—15; Janez 17:4)
11 Ko je Jezus uvidel veliko duhovno potrebo ljudstva, je dejal svojim učencem: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve /Jehovo/, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matej 9:37, 38) Ali je Jezus ostal pri tem? Sploh ne! Takoj zatem je svojih 12 apostolov po parih poslal na oznanjevanje ali žetev. Kasneje je Jezus 70 evangelistov poslal opravljat enako delo. (Matej 10:1—10; Luka 10:1—9)
Uporaba načela
12. Kakšno vlogo imajo dela pri naši molitvi za vsakdanji kruh?
12 Jasno je, da Bog Jehova od nas pričakuje, da smo dosledni, da ravnamo v skladu s svojimi molitvami in tako dokazujemo našo iskrenost. Jezus nas je učil moliti: »Kruh naš vsakdanji daj nam danes.« (Matej 6:11) Torej vsi njegovi privrženci lahko upravičeno molijo Boga za to. Toda, ali pričakujemo, da bo nebeški Oče uslišal to molitev, ne da bi sami kaj storili? Seveda ne. Zato beremo: »Želi« — morda celo v molitvi — »a ničesar ne doseže duša lenuhova.« (Pregovori 13:4) Enako bistvo je izrekel apostol Pavel v 2. Tesaloničanom 3:10: »Kdor noče delati, naj tudi ne je.« (JP) Molitev za vsakdanji kruh mora spremljati pripravljenost za delo. Zanimivo, Pavel je za tiste, ki »nočejo delati« modro dejal, da naj tudi ne jedo. Nekdo, ki želi delati, je morda nezaposlen, bolan ali prestar za delo. Takšni želijo delati, vendar na te okoliščine ne morejo vplivati. Zato lahko upravičeno prosijo za vsakdanji kruh v upanju, da ga bodo dobili.
13. Kaj moramo storiti, da bi Jehova uslišal našo molitev za svetega duha?
13 Jezus nam je tudi svetoval, naj njegovega nebeškega Očeta prosimo za svetega duha. Kot nam Jezus zagotavlja, je Bog bolj pripravljen dati svetega duha, kot pa so zemeljski starši pripravljeni dati dobre reči svojim otrokom. (Luka 11:13) Ali pa lahko pričakujemo, da nam bo Bog podelil svetega duha na čudežen način, ne da bi se mi naprezali? Nikakor ne! Storiti moramo vse, da bi dobili svetega duha. Poleg tega, da molimo zanj, se moramo marljivo hraniti iz Božje besede. Zakaj? Ker Bog Jehova svojega duha ne daje ločeno od svoje Besede, se ne moremo nadejati, da bomo dobili svetega duha, če zanemarjamo zemeljski kanal, katerega Jehova danes uporablja, to je »zvesti in modri hlapec,« ki ga predstavlja Vodilno telo Jehovinih prič. Brez pomoči tega »hlapca« ne bi mogli razumeti polnega pomena prebranega niti ne bi vedeli, kako naj naučeno uporabimo. (Matej 24:45—47)
14., 15. a) Kako moramo sodelovati, če želimo, da bi Bog uslišal naše molitve za modrost? b) Kako je to poudarjeno v zgledu kralja Salomona?
14 Načelo, da molitev zahteva dela se nanaša tudi na naslednje besede učenca Jakoba, Jezusovega polbrata: »Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga in mu jo bo dal, saj jo rad da vsakomur, ne da bi mu kaj očital.« (Jakob 1:5, EI; Matej 13:55) Ali pa nam Bog to modrost podeli na kakšen čudežni način? Ne. Predvsem moramo imeti pravilno stališče, kot beremo: »Krotke uči pot svoj.« (Psalm 25:9) In kako Bog »uči krotke«? S pomočjo svoje Besede. Ponovno se moramo truditi, da bi jo razumeli in uporabili, kot je prikazano v Pregovorih 2:1—6: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če jo iščeš kakor srebra, ... tedaj boš razumel strah Jehovin in dosežeš spoznanje Božje. Kajti Jehova daje modrost.«
15 Ali se načelo, da molitev zahteva dela, nanaša tudi na to, ko je kralj Salomon molil za modrost in je Jehova na čudežen način odgovoril na njegovo molitev? Da, nanaša se, saj se je od Salomona kot izraelskega kralja zahtevalo, da naredi lastni prepis Zakona in ga dnevno bere ter uporablja v svojem življenju. Toda ko je Salomon ravnal v nasprotju s temi navodili in je imel vse več žena in priležnic, njegova dela niso bila več v skladu z njegovimi molitvami. Salomon je postal odpadnik in je umrl kakor »nespametnež.« (Psalm 14:1; 5. Mojzesova 17:16—20; 1. Kraljev 10:26; 11:3, 4, 11)
16. Kateri doživljaj pokaže, da morajo naše molitve za pomoč pri premagovanju telesnih slabosti spremljati dejanja?
16 Načelo, da morajo dela spremljati molitve, velja tudi takrat, kadar prosimo za Božjo pomoč pri premagovanju kakšnih okorelih, sebičnih navad. Tako je neka pionirka priznala, da je vsak dan rada gledala razne nadaljevanke, in to od enajstih zjutraj od pol štirih popoldne. Ker se je na okrožnem kongresu naučila, kako zelo škodljivi so ti nemoralni programi, je to zadevo predložila Bogu v molitvi. Toda kar precej časa je trajalo, da je to navado premagala. Zakaj? Sama pravi: ‘Molila sem, da bi premagala to navado in nato sem program vseeno gledala. Zato sem se odločila, da bom ostala v službi oznanjevanja ves dan, tako da ne bom prišla v skušnjavo. Nazadnje sem prišla tako daleč, da sem lahko zjutraj ugasnila televizor in ga nisem vklopila ves dan.’ Da, poleg tega, da je molila za premagovanje njene slabosti, se je močno trudila, da bi jo premagala.
Molitev in naše oznanjevanje
17.–19. a) Katera dejstva kažejo, da Jehovine priče ravnajo v skladu s svojimi molitvami? b) Kateri primeri posameznikov potrjujejo to dejstvo?
17 Nikjer ni načelo, da molitve zahtevajo dela tako resnično kot pri oznanjevanju Kraljestva. Zato vsi Jehovine priče ne le molijo za večje število žanjcev, ampak se tudi sami trudijo pri tem delu. Zato v eni deželi za drugo doživljajo izreden porast. Upoštevajmo en sam primer: Leta 1930 je v Čilu bila samo ena Jehovina priča. Danes iz te priče ni nastalo tisoč, temveč kakšnih 30 000 prič. (Izaija 60:22) Ali je to bil zgolj rezultat molitev? Ne, vključeno je bilo tudi delo. Kajti samo v letu 1986 so Jehovine priče v Čilu službi oznanjevanja posvetile 6 492 000 ur!
18 Enako je tudi, kadar je oznanjevanje prepovedano. Priče ne le prosijo za porast, temveč delujejo podtalno in nadaljujejo z oznanjevanjem. Kljub uradnemu preganjanju torej tudi v teh deželah doživljajo porast. Tako so Jehovine priče v 33 deželah, v katerih se srečujejo s takšnim uradnim nasprotovanjem, v službenem letu 1986 več kot 32 600 000 ur posvetili svojemu delu oznanjevanja in so se veselili 4,6 odstotnega porasta!
19 Seveda se načelo, da molitve terjajo dela, nanaša tudi na posameznike. Molimo lahko, da bi vpeljali biblijski študij na domu, vendar ne naredimo dovolj, da bi ga res vpeljali. Takšna je bila izkušnja neke pionirke. Ker je imela en sam študij, je molila za več. Ali je s tem zadevo zaključila? Ne, skrbno si je zapisovala svoje oznanjevanje in ugotovila, da na ponovnih obiskih ni spregovorila o biblijskih študijih. Ko je to storila, je kmalu vpeljala dva nova biblijska študija.
20. Kako lahko povzamemo temeljno načelo, da molitve zahtevajo dela?
20 Še mnogo primerov bi lahko navedli v potrditev tega, da vera zahteva dela, na primer tista v družini ali skupščini. Toda navedeni primeri zadostujejo, da bi nam bilo jasno, da vera zahteva dela. To je zelo razumno, saj ne moremo pričakovati, da bo Jehova ugodno odgovoril na naše molitve, če ga žalimo z našim vedenjem. Iz tega tudi sledi, da moramo v skladu z našimi molitvami narediti vse, kar je v naših močeh, če želimo, da bo Jehova storil to, česar sami ne moremo. Jehovina načela so resnično razumna in pravična. Smiselna so in to je v našo lastno korist, če ravnamo v skladu z njimi.
Se spomniš?
◻ Katere zahteve glede molitev so mnogi v starem Izraelu spregledali?
◻ Zakaj Božja zahteva, da delamo v skladu s tem za kar molimo, ni nerazumna?
◻ Kateri primeri iz preteklosti pokažejo, da so Jehovini služabniki delajo v skladu s tem, za kar so molili?
◻ Kaj moramo delati, če hočemo, da bo Bog uslišal naše molitve za sveti duh in modrost?
◻ Kako se načelo, da vera zahteva dela, nanaša na našo službo oznanjevanja?
[Slika na strani 29]
Ali moliš za pomoč, da bi se lahko odrekel gledanja televizije? Tedaj uporabi načelo, da vera zahteva dela in izključi svoj televizor