Naj bo naš napredek očiten vsem
»Skrbno premišljuj o teh stvareh, ves se jim posveti, da bo tvoj napredek očiten vsem.« (1. TIM. 4:15)
1., 2. Kaj vemo o Timotejevih zgodnjih letih in kaj se je zgodilo, ko je bil star kakih 20 let?
TIMOTEJ je bil doma iz rimske province Galatije, v današnji Turčiji. Tam je bilo v desetletjih po Jezusovi smrti ustanovljenih več krščanskih občin. Nekje v tem obdobju so se krščanstva oprijeli tudi mladi Timotej, njegova mama in babica. Postali so dejavni člani ene od tamkajšnjih občin. (2. Tim. 1:5; 3:14, 15) Timotej je kot mlad kristjan gotovo užival v svojem domačem okolju. Toda na obzorju so se že kazale spremembe.
2 Vse skupaj se je začelo takrat, ko je apostol Pavel drugič obiskal Galatijo. Timotej je bil tedaj morda v poznih najstniških letih oziroma zgodnjih 20-ih. Pavel je med svojim obiskom, najbrž v Listri, opazil, da so bratje v različnih občinah o Timoteju »dobro govorili«. (Apd. 16:2) Timotej je očitno kazal večjo zrelost, kakor bi človek pričakoval od mladega moškega njegovih let. Zatem so Pavel in starešine tamkajšnje občine pod vodstvom svetega duha položili roke na Timoteja in ga s tem določili za posebno delo v občini. (1. Tim. 4:14; 2. Tim. 1:6)
3. Katero izredno službeno prednost je dobil Timotej?
3 Timotej je prejel izredno povabilo – postal naj bi Pavlov popotni tovariš. (Apd. 16:3) Predstavljaj si, kako presenečen in navdušen je moral biti! V naslednjih letih je potoval s Pavlom, včasih pa tudi z drugimi, ter opravljal različne naloge, ki so mu jih zaupali apostoli in starešine. S Pavlom je obiskoval občine, kar je močno prispevalo k duhovni krepitvi bratov in sester. (Beri Apostolska dela 16:4, 5.) Tako so Timoteja mnogi kristjani poznali po njegovem duhovnem napredku. Apostol Pavel je po kakih 10 letih sodelovanja z njim napisal Filipljanom: »Nimam nikogar drugega, ki bi imel takšno stališče kot on in bi iskreno skrbel za vaše zadeve. [. . .] Zanj veste, kakšnega se je izkazal, namreč da je kakor otrok z očetom marljivo služil z menoj pri širjenju dobre novice.« (Fil. 2:20–22)
4. a) Katera tehtna odgovornost je bila zaupana Timoteju? b) Kaj se lahko vprašamo glede Pavlovih besed, zapisanih v 1. Timoteju 4:15?
4 Pavel je približno takrat, ko je pisal Filipljanom, zaupal Timoteju veliko odgovornost – določil ga je za to, da postavlja starešine in strežne služabnike. (1. Tim. 3:1; 5:22) Jasno je, da je Timotej postal zanesljiv in zaupanja vreden krščanski nadzornik. Vendar mu je Pavel v svojem pismu prigovarjal, naj si prizadeva, da bo njegov »napredek očiten vsem«. (1. Tim. 4:15) Toda ali ni bil Timotejev napredek že tako ali tako vsem izredno očiten? Kaj je torej Pavel mislil s temi besedami in kako nam lahko ta nasvet koristi?
Pokazatelji duhovnega napredka
5., 6. Zakaj je bila v nevarnosti duhovna čistost efeške občine in kako naj bi se na to odzval Timotej?
5 Preiščimo sedaj sobesedilo 1. Timoteju 4:15. (Beri 1. Timoteju 4:11–16.) Preden je Pavel napisal te besede, je odpotoval v Makedonijo, Timoteja pa je prosil, naj ostane v Efezu. Zakaj? Nekateri v tem mestu so pričeli razdvajati občino, s tem da so razširjali krive nauke. Timotej naj bi ščitil duhovno čistost občine. Kako pa? Med drugim tako, da bi bil dober zgled drugim.
6 Pavel mu je napisal: »Bodi zvestim za zgled v govorjenju, vedenju, ljubezni, veri in čistosti.« Nato pa je še dodal: »Skrbno premišljuj o teh stvareh, ves se jim posveti, da bo tvoj napredek očiten vsem.« (1. Tim. 4:12, 15) Pri tem napredku je šlo za njegove duhovne vrline, ne pa za položaj ali avtoriteto v občini. Tako naj bi si želel napredovati vsak kristjan.
7. Kaj se pričakuje od vseh v občini?
7 Tako kakor v Timotejevih dneh imajo tudi današnji kristjani v občini različne odgovornosti. Nekateri služijo kot starešine oziroma strežni služabniki. Drugi so pionirji. Spet tretji pa obiskujejo občine, delajo v Betelu ali so misijonarji. Starešine sodelujejo v različnih izobraževalnih programih, kot so zbori in zborovanja. Vendar pa si lahko vsi kristjani – moški, ženske in mladi – prizadevajo, da bi bil njihov duhovni napredek očiten vsem. (Mat. 5:16) Pravzaprav se tudi od kristjanov, ki imajo odgovoren položaj v občini, pričakuje, da bodo njihove duhovne vrline očitne vsem, kakor se je to pričakovalo od Timoteja.
Bodimo zgled v govorjenju
8. Kako lahko z govorjenjem vplivamo na svoje čaščenje Boga?
8 Eno od področij, na katerih je moral biti Timotej zgleden, je bilo govorjenje. Kako bi bil lahko naš napredek očiten na tem področju? Naše govorjenje veliko pove o nas. Jezus je povsem ustrezno dejal: »Usta namreč govorijo to, česar je srce polno.« (Mat. 12:34) Jezusov polbrat Jakob je prav tako vedel, da lahko z govorjenjem vplivamo na svoje čaščenje Boga. Napisal je: »Če se komu zdi, da Boga pravilno časti, pa ne brzda svojega jezika, temveč vztrajno slepi svoje srce, je njegovo čaščenje prazno.« (Jak. 1:26)
9. V čem vse bi moralo biti naše govorjenje zgledno?
9 Naše govorjenje lahko drugim v občini razkriva, koliko smo duhovno napredovali. Tako denimo zreli kristjani ne govorijo nedostojanstveno, negativno, kritično ali žaljivo, temveč si prizadevajo biti krepilni, vedri, tolažilni in spodbudni. (Preg. 12:18; Efež. 4:29; 1. Tim. 6:3–5, 20) Če se z drugimi brez zadržkov pogovarjamo o svojih moralnih vrednotah in zagovarjamo Božja visoka merila, lahko s tem pokažemo svojo vdanost Bogu. (Rim. 1:15, 16) Tisti, ki imajo prav naravnano srce, bodo zagotovo opazili, kako govorimo, in nas bodo morda posnemali. (Fil. 4:8, 9)
Bodimo zgled v vedenju in čistosti
10. Zakaj je za duhovni napredek nujno potrebna nehinavska vera?
10 Da bi bil kristjan drugim za zgled, ni dovolj le to, da je njegovo govorjenje krepilno. Kdor bi samo govoril, kar je prav, ne bi pa tako delal, bi bil hinavec. Pavel je dobro poznal hinavščino farizejev in slabe posledice njihovega ravnanja. Več kot enkrat je posvaril Timoteja pred takšno neiskrenostjo in pretvarjanjem. (1. Tim. 1:5; 4:1, 2) Vendar Timotej ni bil hinavec. Pavel mu je v svojem drugem pismu napisal: »Spominjam se namreč tvoje vere, ki je brez vsake hinavščine.« (2. Tim. 1:5) Vseeno pa je moralo biti to, da Timotej iskreno želi služiti Jehovu, tako vidno, da so to lahko opazili tudi drugi. Timotej je moral biti glede vedenja drugim za zgled.
11. Kaj je Pavel napisal Timoteju glede bogastva?
11 Pavel je Timoteju v dveh pismih, ki mu ju je poslal, napisal več opozoril. Tako se je Timotej denimo moral paziti, da se ne bi pričel pehati za bogastvom. Pavel mu je napisal: »Ljubezen do denarja je namreč korenina najrazličnejših škodljivih reči, in ker so nekateri gojili takšno ljubezen, so zašli od vere in si zadali mnogo bolečin.« (1. Tim. 6:10) Ljubezen do bogastva je znak duhovne oslabelosti. Nasprotno pa kristjani, ki so zadovoljni s preprostim življenjem – s tem da imajo »hrano, obleko in streho nad glavo« – kažejo, da so duhovno napredovali. (1. Tim. 6:6–8; Fil. 4:11–13)
12. Kako je lahko naš napredek očiten tudi v zasebnem življenju?
12 Pavel je napisal Timoteju, naj se krščanske ženske »lepšajo z urejeno obleko, v vsej skromnosti in razumnosti«. (1. Tim. 2:9) Ženske, ki so skromne in razumne pri izbiri oblačil in urejanju, pa tudi na drugih področjih zasebnega življenja, so izreden zgled. (1. Tim. 3:11) Ta načela veljajo tudi za krščanske moške. Pavel je napisal, da bi nadzornik moral biti »zmernih navad, razsoden« in da bi moral »živeti urejeno«. (1. Tim. 3:2) Če bomo pri vsakodnevnih dejavnostih kazali takšne vrline, bodo lahko vsi opazili, da smo duhovno napredovali.
13. Kako smo lahko kakor Timotej drugim za zgled v čistosti?
13 Timotej je moral biti zgleden tudi v čistosti. Pavel je s tem izrazom imel v mislih točno določeno področje v življenju, namreč spolno moralo. Timotej je moral še zlasti z ženskami ravnati tako, da mu ni bilo kaj očitati. S starejšimi ženskami je moral ravnati »kakor z materami, z mlajšimi pa kakor s sestrami v vsej čistosti«. (1. Tim. 4:12; 5:2) Bog ve celo za nemoralna dejanja, za katera se morda zdi, da bodo ostala skrita, in prej ali slej se bodo razkrila tudi ljudem. Enako velja za dobra dela kakega kristjana – tudi ta ne morejo ostati skrita. (1. Tim. 5:24, 25) Vsi v občini si lahko prizadevajo za to, da bi bil njihov napredek glede vedenja in čistosti očiten vsem.
Nadvse pomembni sta ljubezen in vera
14. Kako Sveto pismo poudarja, da mora med nami vladati ljubezen?
14 Najpomembnejši vidik pravega krščanstva je ljubezen. Jezus je dejal svojim učencem: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Kako lahko kažemo takšno ljubezen? Božja Beseda nas roti, naj se prenašamo »med seboj v ljubezni«, naj bomo »drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti«, naj si velikodušno odpuščamo in naj bomo gostoljubni. (Efež. 4:2, 32; Heb. 13:1, 2) »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu,« je napisal apostol Pavel. (Rim. 12:10)
15. Zakaj je ljubezen zelo pomembna za vse kristjane, še zlasti pa za krščanske nadzornike?
15 Če bi bil Timotej do sokristjanov grob in neprijazen, bi izničil vse dobro, kar je dosegel kot učitelj in nadzornik. (Beri 1. Korinčanom 13:1–3.) Po drugi strani pa bi z izrazi iskrene ljubezni do bratov in sester ter z gostoljubnostjo in dobrimi deli v njihov prid nedvomno pokazal svoj duhovni napredek. Zato je povsem ustrezno, da je apostol Pavel v svojem pismu Timoteju posebej omenil, da je ljubezen ena od vrlin, v kateri bi moral biti drugim za zgled.
16. Zakaj je Timotej moral imeti močno vero?
16 V Efezu je bila Timotejeva vera preizkušana. Nekateri so razširjali nauke, ki niso bili v skladu s krščansko resnico. Drugi so širili »lažne zgodbe« oziroma globokoumne zamisli, ki niso prav nič prispevale k duhovnosti občine. (Beri 1. Timoteju 1:3, 4.) Pavel je dejal, da je vsak, ki tako ravna, »domišljav in nič ne razume, ampak že kar umsko boleha za polemiziranjem in razpravljanjem o besedah«. (1. Tim. 6:3, 4) Ali bi Timotej lahko tvegal in se sam pri sebi poigraval s kvarnimi zamislimi, ki so se vtihotapile v občino? Ne, saj mu je Pavel prigovarjal, naj bije »dobri boj vere« in naj se obrača proč »od praznega govorjenja, ki skruni to, kar je sveto, in od protislovij ‚spoznanja‘, ki se zmotno tako imenuje«. (1. Tim. 6:12, 20, 21) Nobenega dvoma ni, da je Timotej poslušal Pavlov modri nasvet. (1. Kor. 10:12)
17. Kako je lahko naša vera danes preizkušana?
17 Zanimivo je, da je Pavel napisal Timoteju, da »bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere, ker bodo poslušali zavajajoče navdihnjene izreke in demonske nauke«. (1. Tim. 4:1) Vsi v občini, tudi tisti, ki so na odgovornem položaju, morajo imeti močno, neomajno vero, kakor jo je imel Timotej. S tem da se ob stiku z odpadniškimi idejami trdno postavimo na pravo stran in odločno ukrepamo, kažemo svoj duhovni napredek in smo zgled vere.
Prizadevajmo si, da bo naš napredek očiten
18., 19. a) Iz česa se lahko vidi, da smo duhovno napredovali? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?
18 Jasno je, da pravi krščanski napredek ni odvisen od našega videza, naravnih sposobnosti ali ugleda. Niti ni nujno, da je povezan s tem, koliko let smo že del krščanske občine. To, da smo zares duhovno napredovali, se vidi iz tega, da razmišljamo, govorimo in ravnamo tako, kakor nam pravi Jehova. (Rim. 16:19) Izpolnjevati bi morali zapoved, naj ljubimo drug drugega, in si krepiti vero. Zato le skrbno premišljujmo o besedah, ki jih je Pavel napisal Timoteju, in se jim povsem posvetimo, da bo naš napredek očiten vsem.
19 Rezultat tega, da smo duhovno napredovali in dosegli krščansko zrelost, pa je tudi veselje, ki je del sadu Božjega svetega duha. (Gal. 5:22, 23) Naslednji članek bo razpravljal o tem, kako lahko ostanemo veseli v teh težavnih časih.
Kako bi odgovoril?
• Kaj drugim sporočamo o sebi s svojim govorjenjem?
• Kako sta z našim duhovnim napredkom povezana vedenje in čistost?
• Zakaj bi morali biti kristjani zgled ljubezni in vere?
[Slika na strani 11]
Timotej je kazal večjo zrelost, kakor bi človek pričakoval od mladega moškega njegovih let.
[Slike na strani 13]
Ali je tvoj napredek drugim očiten?