Biblijska knjiga številka 54: 1. Timoteju

Napisal: Pavel

Kraj nastanka: Makedonija

Čas nastanka: ok. 61.–64. n. š.

1., 2. a) Kakšna je razlika med opisom Pavlovega jetništva v Apostolskih delih in Drugem pismu Timoteju? b) Kdaj, se zdi, je nastalo Prvo pismo Timoteju in zakaj ravno takrat?

LUKOVA pripoved o Pavlovem življenju, kakor jo zapisujejo Apostolska dela, se končuje s Pavlovim čakanjem v Rimu na rešitev njegovega priziva pri cesarju. Pavel takrat stanuje v stanovanju, ki si ga je bil najel, in »z vso svobodo in brez ovir« oznanjuje Božje kraljestvo vsem, ki pridejo k njemu. (Ap. dela 28:30, 31) V svojem drugem pismu Timoteju pa Pavel piše: »Prenašam celo verige, kakor bi bil hudodelec,« ter pravi, da je njegova smrt neogibna. (2. Tim. 2:9; 4:6–8) Kakšen preobrat! Najprej so z njim ravnali še kot z vsega spoštovanja vrednim zapornikom, zdaj pa naenkrat kot s hudodelcem. Kaj se je torej zgodilo od takrat, ko je Pavlov položaj ob koncu dveletnega bivanja v Rimu 61. n. š. opisal Luka, pa do takrat, ko je o svojih razmerah pisal Timoteju Pavel sam, očitno le malo pred svojo smrtjo?

² Težave z uvrščanjem Pavlovih pisem Timoteju in Titu v čas, ki ga zajemajo Apostolska dela, so navedle nekatere biblijske komentatorje na sklep, da je Pavel s prizivom pri cesarju uspel in bil okoli 61. n. š. izpuščen. V The New Westminster Dictionary of the Bible tako piše: »Zaključna vrstica Apostolskih del se bolj ujema s tem mnenjem [da je bil Pavel po dveh letih zapora izpuščen] kot pa z domnevo, da se je poprej opisano jetništvo končalo z apostolovo obsodbo in smrtjo. Luka poudarja dejstvo, da ga pri delu ni nihče oviral, to pa vsekakor ustvarja vtis, da konec njegovega delovanja še ni bil blizu.«a Prvo pismo Timoteju lahko zato uvrstimo v čas med njegovo izpustitvijo iz prvega jetništva in njegovim zadnjim jetništvom v Rimu, torej med 61. in 64. n. š.

3., 4. a) Kaj je očitno storil Pavel po odpustu iz zapora? b) Od kod je pisal Prvo pismo Timoteju?

³ Po odpustu iz zapora je Pavel očitno začel ponovno misijonariti skupaj s Timotejem in Titom. Ali je res kdaj pripotoval do Španije, kot to domnevajo nekateri, ne vemo zagotovo. Klemen Rimski je zapisal (ok. 95. n. š.), da je Pavel prišel »do skrajnih zahodnih meja«, kar bi lahko vključevalo tudi Španijo.b

⁴ Od kod pa je Pavel pisal prvo pismo Timoteju? Sámo pismo v 1:3 navaja, da je Pavel Timoteju naročil, naj ostane v efeški občini in tam uredi še nekatere zadeve, sam pa je odšel v Makedonijo. Zdi se, da je od tam Timoteju tudi pisal v Efez.

 5. Kakšen dokaz imamo, da sta pismi Timoteju pristni?

⁵ Obe pismi Timoteju so že od samega začetka priznavali za Pavlovi in za del navdihnjenega Pisma. V tem so si vsi zgodnjekrščanski pisci, tako denimo Polikarp, Ignacij in Klemen Rimski, edini; kot Pavlovi so pismi vnesli tudi v kataloge prvih nekaj stoletij. Priznan strokovnjak je zapisal: »Le malo novozaveznih spisov je bolje potrjenih [. . .] Ugovore glede pristnosti gre zato jemati zgolj kot novodobne pomisleke nasproti trdnim dokazom zgodnje cerkve.«c

 6. a) Kateri so bili glavni razlogi za nastanek Pavlovega Prvega pisma Timoteju? b) Kaj je imel takrat Timotej že za seboj in kaj kaže na to, da je bil zrel delavec?

⁶ Pavel je Prvo pismo Timoteju napisal zato, da bi jasno opredelil nekatere organizacijske postopke v občini. Videl je, da mora Timoteja posvariti, naj se pazi krivih naukov in naj brate okrepi, da se bodo upirali takšnemu ,lažnemu spoznanju‘. (1. Tim. 6:20) Poleg tega sta bila v Efezu, cvetočem trgovskem mestu, pridobitništvo in »pohlep po denarju« nenehen vir skušnjav in jim je bilo zato treba čim prej svetovati tudi kaj glede tega. (6:10) Timotej je imel takrat za sabo pač že vrsto let odlične vzgoje in bogate življenjske izkušnje, zato je lahko zdaj to pri tem delu s pridom uporabil. Njegov oče je bil Grk, mati pa bogaboječa Judinja. Ne vemo sicer natančno, kdaj je Timotej prvič prišel v stik s krščansko vero. Ko pa je Pavel na svojem drugem misijonskem potovanju obiskal Listro, verjetno v drugi polovici 49. ali prvi polovici 50. leta n. š., so »bratje v Listri in v Ikoniju« o Timoteju (nemara poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih let) že ,imeli zelo dobro mnenje‘. Zato se je Pavel, ki je bil tam s Silom, dogovoril, da je Timotej odpotoval z njima. (Ap. dela 16:1–3) Timoteja poimensko omenja kar enajst od štirinajstih Pavlovih pisem, Apostolska dela prav tako. Pavel se je vedno očetovsko zanimal zanj in mu kar nekajkrat dodelil nalogo, naj obišče različne občine in služi v njih; to dokazuje, da je Timotej misijonsko delo dobro opravljal in je zmogel tudi težje dolžnosti. (1. Tim. 1:2; 5:23; 1. Tes. 3:2; Fil. 2:19)

VSEBINA PRVEGA PISMA TIMOTEJU

 7. Zakaj Pavel Timoteja prosi, naj ostane v Efezu?

⁷ Poziv k veri in dobri vesti (1:1–20). Potem ko Pavel pozdravi Timoteja kot ,pravega sina po veri‘, ga prosi, naj ostane v Efezu. Grajal naj bi tiste, ki učijo ,drugačen nauk‘ in s tem sejejo zgolj nekoristne zdrahe, namesto da bi delali za oskrbo vere. Pavel pravi, da je namen te zapovedi »ljubezen, ki izvira iz čistega srca, dobre vesti in odkritosrčne vere«. Dostavlja pa še: »Nekateri so se od tega oddaljili in zašli v besedičenje.« (1:2, 3, 5, 6)

 8. Kaj poudarja dejstvo, da se je Bog usmilil Pavla, in kakšne vrste dobri boj naj bi Timotej po Pavlovi spodbudi bojeval?

⁸ Četudi je bil Pavel prej bogokletnik in preganjalec, je bil vseeno deležen ,izredno bogate milosti [nezaslužene dobrotljivosti, NW] našega Gospoda, z njo pa po Kristusu Jezusu vere in ljubezni‘, in se ga je Bog usmilil. Nekoč je bil prvi med grešniki, zdaj pa je postal zgled velike potrpežljivosti Kristusa Jezusa, ki je »zato prišel na svet, da bi odrešil grešnike«. Zares, Kralj vekov je vreden večno prejemati čast in slavo! Pavel Timoteju naroča, naj bije dober boj ter »ohrani vero in dobro vest«. Ne sme biti podoben tistim, ki so »v veri doživeli brodolom«, na primer Himenaju in Aleksandru, ki ju je Pavel discipliniral zaradi bogokletja. (1:14, 15, 19)

 9. a) Za koga naj bi molili in zakaj? b) Kaj pismo govori ženskam v občini?

⁹ Navodila glede čaščenja in organiziranosti občine (2:1–6:2). Molili naj bi za vse ljudi, tudi za tiste na visokih položajih, zato da bi lahko kristjani mirno in pobožno živeli. Volja Boga, Odrešenika, je, da »bi se vsi ljudje zveličali in prišli do [točnega, NW] spoznanja resnice. Saj je samo en Bog; samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse.« (2:4–6) Pavel je bil ravno za to postavljen za apostola in učitelja. Zato poziva, naj možje molijo v zvestovdanosti, ženske pa naj se skromno in pametno oblačijo, kakor se spodobi bogaboječim. Ženska naj se da mirno poučiti in naj ne gospoduje nad moškim, »prvi je bil namreč ustvarjen Adam, potem Eva«. (2:13)

10. Kakšni so pogoji za nadzornike in službene pomočnike in zakaj Pavel vse to piše?

¹⁰ Kdor se poteguje za nadzorništvo (NW), hrepeni po lepem delu. Pavel nato našteva pogoje za nadzornike in diákone [strežne služabnike, NW]. Nadzornik mora biti »brez graje, mož ene žene, preudaren, razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za poučevanje; nikakor pa ne pijanec in pretepač, ampak krotek. Ne sme biti prepirljiv in lakomen denarja. Svoj dom mora dobro voditi, otroke vzgajati v ubogljivosti in vsej dostojnosti. [. . .] Ne sme biti novokrščenec, [. . .] tudi pri tistih, ki so zunaj, mora uživati ugled.« (3:2–7) Za službene pomočnike veljajo podobne zahteve, le da jih je treba preizkusiti, preden začnejo služiti. Vse to Pavel piše zato, da bi Timotej vedel, kako se vêsti v Božji občini, ki je »steber in temelj resnice«. (3:15)

11. a) Kakšne težave se bodo pojavile kasneje? b) Na kaj mora Timotej paziti in zakaj?

¹¹ Zaradi demonskih naukov bodo v kasnejših časih nekateri odpadli od vere. Lažnivi hinavci bodo prepovedovali ženitev, branili bodo uživanje jedi, ki jih je sicer Bog ustvaril zato, da bi jih uživali s hvaležnostjo. Kot dober služabnik mora Timotej zavračati izmislice in »starobabje basni«. Po drugi strani pa naj bi se prizadevno vadil za bogovdanost. »Tudi mi se namreč zanjo trudimo in bojujemo,« pravi Pavel, »ker smo se zaupali živemu Bogu, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernikov [zvestih, NW].« Zato mora Timotej še naprej vse to zapovedovati in učiti. Nihče ga ne bi smel prezirati zaradi njegove mladosti, nasprotno, postal naj bi zgled v vedenju in pobožni službi. Ves naj bi bil v tem, hkrati pa naj bi pazil nase in na svoje poučevanje, ker bo le s tem ,rešil sebe in tiste, ki ga poslušajo‘. (4:7, AC, 10, 16)

12. Kaj pismo svetuje glede obravnavanja vdov in drugih v občini?

¹² Pavel nato svetuje Timoteju, kako naj ravna s posamezniki: s starejšimi možmi kakor z očetom, z mlajšimi kakor z brati, s starejšimi ženskami kakor z materjo, z mlajšimi kakor s sestrami. Treba je ustrezno poskrbeti za tiste, ki so res vdove. Vendar pa bi za vdovo morala skrbeti njena družina, če je to le mogoče. Izneveriti se temu bi pomenilo zatajiti vero. Vdovo se lahko vpiše v imenik, ko je stara najmanj 60 let, če »jo priporočajo dobra dela«. (5:10) Mlajše vdove, ki jih še vedno obvladuje čutnost, pa naj odklanjajo. Namesto da te hodijo po hišah in klepetajo, naj se rajši poročijo in rodijo otroke, da ne bodo dajale povoda nasprotniku.

13. Kakšnega spoštovanja naj bodo deležni starešine, kako je treba ravnati z grešečim in kakšno odgovornost imajo sužnji?

¹³ Starešine, ki so dobri predstojniki, naj bodo deležni dvojne časti, ,posebno tisti, ki se trudijo v besedi in poučevanju‘. (5:17, AC) Tožba proti starešinu je lahko sprejeta samo, če zoper njega pričata dve ali tri priče. Tiste, ki grešijo, pa je treba pred vsemi javno pokarati, toda brez predsodkov in nepristransko. Sužnji pa naj spoštujejo svoje gospodarje in jim dobro služijo, še posebno bratom, ki so »verni in ljubljeni«. (6:2)

14. Kaj pove Pavel o ponosu in pohlepu po denarju v zvezi s ,pobožnostjo ob zadovoljnosti z malim‘?

¹⁴ Nasvet o ,pobožnosti ob zadovoljnosti z malim‘ (6:3–21). Kdor se ne ravna po zdravih besedah, je napihnjen od ponosa in boleha za prepiri, to pa rojeva le prazno prerekanje. Po drugi strani pa je »pobožnost [. . .] za tistega, ki je zadovoljen z malim«, velik dobiček. Človek bi moral biti zadovoljen s hrano in obleko. Želja po bogastvu je zanka, ki vodi v pogubo, in pohlep po denarju je »korenina vsega zla«. Pavel Timoteja kot Božjega človeka roti, naj beži pred tem, prizadeva pa naj si za krščanskimi vrlinami, bojuje dober boj vere in ,seže po večnem življenju‘. (6:6, 10, 12) Držati mora zapoved, tako da bo »brez madeža in brez graje« do prihoda Gospoda Jezusa Kristusa. Bogati pa »naj se ne zanašajo na bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na Boga«, da bodo dosegli pravo življenje. Na koncu Pavel še spodbuja Timoteja, naj varuje nauk, ki mu je zaupan, in se ogiba posvetnega govoričenja in »nasprotnih trditev vede, po krivici tako imenovane«. (6:14, 17, 20, zadnje Jere, Pečjak, Snoj)

ZAKAJ KORISTNA

15. Kako pismo opozarja glede umovanja in razpravljanja?

¹⁵ Pismo pomeni ostro svarilo vsem, ki se zapredajo v brezplodna umovanja in filozofska razpravljanja. »Prazno besedičenje« gre vedno v navezi s ponosom, zato se ga moramo ogibati; Pavel nam namreč pravi, da zavira kristjanov napredek in bolj pospešuje »zdrahe kakor božji načrt, ki se uresničuje v veri«. (6:3–6; 1:4) Prepiri pa skupaj z deli mesa ,nasprotujejo zdravemu nauku, ki se ujema z evangelijem veličastva blaženega Boga‘. (1:10, 11)

16. Kaj je Pavel svetoval glede pridobitništva?

¹⁶ Kristjani v denarja lačnem Efezu so očitno potrebovali nasvet glede boja proti pridobitništvu in njegovim čarom. In Pavel jim ga je dal. Svet ga prav rad navaja, češ, »Korenina vsega zla je [. . .] pohlep po denarju«; toda kako malo jih te besede tudi uboga! Nasprotno pa morajo pravi kristjani venomer ubogati ta nasvet. Zanje je to življenjskega pomena. Bežati morajo od pogubne zanke pridobitništva in se ne zanašati »na bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje«. (6:6–12, 17–19)

17. Kateri nasvet Timoteju je pravšen za vse današnje mlade prizadevne služabnike?

¹⁷ Pavlovo pismo izpričuje, da je bil Timotej dober zgled mladega kristjana. Čeprav je bil po letih še razmeroma mlad, je bil duhovno zrel. Usposobil se je za nadzornika in bil pri častnih prednostih, ki jih je bil potem deležen, bogato blagoslovljen. Vendar pa je moral tako kakor vsi današnji zagreti mladi služabniki razmišljati o teh stvareh in biti vsekdar ves v tem, da bi mogel nenehno napredovati. Za vse, ki torej želijo vselej okušati radosti krščanskega napredka, je pravšen Pavlov nasvet: »Pazi nase in na poučevanje! Vztrajaj v tem! Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (4:15, 16)

18. Katere občinske uredbe so v pismu jasno opredeljene in kako se Pavel sklicuje na Hebrejske spise?

¹⁸ To navdihnjeno pismo budi tudi cenjenje do Božjega reda, v katerem ima vse in vsakdo svoje pravo mesto. Kaže namreč, kako lahko moški in ženske vsak po svoje pripomorejo k teokratičnemu sožitju v občini. (2:8–15) Potem pa obravnava pogoje za nadzornike in službene pomočnike. Tako sveti duh nakazuje, kakšne zahteve morajo izpolnjevati tisti, ki služijo v posebnih vlogah. Pismo vse posvečene služabnike tudi spodbuja, naj se tem normam karseda približajo: »Če se kdo poteguje za predstojniško službo, hrepeni po vzvišenem poslanstvu.« (3:1–13) Dobro je obdelano vprašanje spodobne drže nadzornika do ljudi različnih starosti in obeh spolov v občini, prav tako pa vprašanje urejanja tožb pred pričami. Ko Pavel poudarja, da so starešine, ki se v govoru in poučevanju močno trudijo, vredni dvojne časti, se kar dvakrat sklicuje na Hebrejske spise: »Sveto pismo namreč pravi: ,Ne natikaj torbe volu, kadar mane!‘ in še: ,Delavec je vreden svojega plačila.‘« (1. Tim. 5:1–3, 9, 10, 19–21, 17, 18; 5. Mojz. 25:4; 3. Mojz. 19:13)

19. Kako je kraljestveno upanje postavljeno v ospredje in na kaj pismo glede tega opominja?

¹⁹ Potem ko Pavel da te odlične nasvete, še dodaja, da se je treba teh zapovedi držati brez madeža in brez graje ,do prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa, kralja nad kralji in Gospoda nad gospodi‘. Na osnovi tega kraljestvenega upanja končuje pismo z močnim opominom kristjanom, naj bodo »dobrodelni [. . .] in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dobra glavnica za prihodnost. Tako bodo dosegli pravo življenje.« (1. Tim. 6:14, 15, 18, 19) Odlični nasveti iz Prvega pisma Timoteju so zares koristni!

[Podčrtne opombe]